Page 61 - Šolsko polje, XXVIII, 2017, no. 5-6: Znanje, motivacija in pogoji učenja v luči mednarodnih primerjav TIMSS in PISA, ur. Barbara Japelj Pavešić in Klaudija Šterman Ivančič
P. 61
b. japelj pavešić ■ kdo ima veselje z matematiko in naravoslovjem v šoli?
Vzorec je reprezentativen za celotno nacionalno populacijo učencev, če v
analizah uporabimo ustrezne uteži. Uteži dosežejo, da se rezultati vsakega
reševalca iz vzorca upoštevajo kot rezultati tolikih učencev, kot jih rešev-
alec predstavlja v celotni populaciji. Uteži so odvisne od verjetnosti, da je
bila v vzorec izbrana šola posameznega reševalca in njegov razred ter on
sam, torej upoštevajo tudi neodzivnost šol ali odsotnost posameznih sošol-
cev pri izvedbi raziskave na šoli. Uteži so enake za vse učence posamezne-
ga razreda. Učenci s posebnimi potrebami in odločbami so bili v raziska-
vo vključeni, če je šola pričakovala, da bodo pri šolanju dosegli minimalne
standarde. Vsi učenci s posebnimi potrebami pa so lahko dobili preizk-
us in vprašalnik v reševanje, da se ne bi čutili izključene iz razburljive-
ga dogodka na šoli. Učenci so dobili v reševanje po enega od 14 preizk-
usov znanja z nalogami iz matematike in naravoslovja. Različne naloge,
ki so preverjale iste učne cilje, so zagotovile manjše merske napake zara-
di oblike in zapisa nalog. To je še posebej pomembno v mednarodni ra-
ziskavi, kjer so, kljub skrbnemu snovanju čimbolj kulturno neodvisnih
nalog, zaradi merskih razlogov dovoljene le omejene prilagoditve besedil
nalog kulturnemu ozadju držav. Učenci so vsi odgovorili na enak vprašal-
nik. Učenci, ki niso oddali preizkusa, oddali pa so vprašalnik, so iz ana-
liz izključeni.
Naloge preizkusa so se v zelo visokem deležu vsebinsko ujemale z na-
cionalnimi kurikuli vseh sodelujočih držav. Posebna analiza je pokazala,
da v Sloveniji dosežki učencev ne bi bili statistično značilno drugačni, če
bi iz izračuna izključili rezultate tistih nalog, ki niso del slovenskega učne-
ga načrta do 8. razreda. Učenci so relativno uspešno rešili tudi nekaj ma-
tematičnih in fizikalnih nalog, ki so pričakovale znanje vsebin 9. razreda
iz poglavja statistike in elektrike z magnetizmom. Odgovori na naloge so
bili z matematičnimi modeli združeni v skupne dosežke iz matematike, iz
naravoslovja ter ločeno še iz biologije, fizike in kemije.
S posebej prilagojeno metodologijo, ki zagotavlja anonimnost re-
spondentov in varuje osebne podatke, smo dosežke učencev v TIMSS po-
vezali z njihovimi rezultati Nacionalnega preizkusa znanja (NPZ) iz ma-
tematike iz leta 2016, torej eno leto po opravljenem preizkusu TIMSS.
Dodali smo jim še nacionalno zbrane podatke: ocene o njihovi šolski uspe-
šnosti pri matematiki in naravoslovnih predmetih. Motivacijo so predsta-
vljale vrednosti posameznih stališč – naklonjenosti, samozavesti in koliko
cenijo znanje matematike, biologije, kemije in fizike na lestvicah – ter po-
samezni odgovori učencev na vprašanja, ki so osnova za modelske vredno-
sti stališč na lestvicah.
Lestvice stališč so določene s skupnim modeliranjem odgovo-
rov na več posameznih vprašanj vseh učencev iz vseh držav hkrati, da
59
Vzorec je reprezentativen za celotno nacionalno populacijo učencev, če v
analizah uporabimo ustrezne uteži. Uteži dosežejo, da se rezultati vsakega
reševalca iz vzorca upoštevajo kot rezultati tolikih učencev, kot jih rešev-
alec predstavlja v celotni populaciji. Uteži so odvisne od verjetnosti, da je
bila v vzorec izbrana šola posameznega reševalca in njegov razred ter on
sam, torej upoštevajo tudi neodzivnost šol ali odsotnost posameznih sošol-
cev pri izvedbi raziskave na šoli. Uteži so enake za vse učence posamezne-
ga razreda. Učenci s posebnimi potrebami in odločbami so bili v raziska-
vo vključeni, če je šola pričakovala, da bodo pri šolanju dosegli minimalne
standarde. Vsi učenci s posebnimi potrebami pa so lahko dobili preizk-
us in vprašalnik v reševanje, da se ne bi čutili izključene iz razburljive-
ga dogodka na šoli. Učenci so dobili v reševanje po enega od 14 preizk-
usov znanja z nalogami iz matematike in naravoslovja. Različne naloge,
ki so preverjale iste učne cilje, so zagotovile manjše merske napake zara-
di oblike in zapisa nalog. To je še posebej pomembno v mednarodni ra-
ziskavi, kjer so, kljub skrbnemu snovanju čimbolj kulturno neodvisnih
nalog, zaradi merskih razlogov dovoljene le omejene prilagoditve besedil
nalog kulturnemu ozadju držav. Učenci so vsi odgovorili na enak vprašal-
nik. Učenci, ki niso oddali preizkusa, oddali pa so vprašalnik, so iz ana-
liz izključeni.
Naloge preizkusa so se v zelo visokem deležu vsebinsko ujemale z na-
cionalnimi kurikuli vseh sodelujočih držav. Posebna analiza je pokazala,
da v Sloveniji dosežki učencev ne bi bili statistično značilno drugačni, če
bi iz izračuna izključili rezultate tistih nalog, ki niso del slovenskega učne-
ga načrta do 8. razreda. Učenci so relativno uspešno rešili tudi nekaj ma-
tematičnih in fizikalnih nalog, ki so pričakovale znanje vsebin 9. razreda
iz poglavja statistike in elektrike z magnetizmom. Odgovori na naloge so
bili z matematičnimi modeli združeni v skupne dosežke iz matematike, iz
naravoslovja ter ločeno še iz biologije, fizike in kemije.
S posebej prilagojeno metodologijo, ki zagotavlja anonimnost re-
spondentov in varuje osebne podatke, smo dosežke učencev v TIMSS po-
vezali z njihovimi rezultati Nacionalnega preizkusa znanja (NPZ) iz ma-
tematike iz leta 2016, torej eno leto po opravljenem preizkusu TIMSS.
Dodali smo jim še nacionalno zbrane podatke: ocene o njihovi šolski uspe-
šnosti pri matematiki in naravoslovnih predmetih. Motivacijo so predsta-
vljale vrednosti posameznih stališč – naklonjenosti, samozavesti in koliko
cenijo znanje matematike, biologije, kemije in fizike na lestvicah – ter po-
samezni odgovori učencev na vprašanja, ki so osnova za modelske vredno-
sti stališč na lestvicah.
Lestvice stališč so določene s skupnim modeliranjem odgovo-
rov na več posameznih vprašanj vseh učencev iz vseh držav hkrati, da
59
