Page 58 - Šolsko polje, XXVIII, 2017, no. 5-6: Znanje, motivacija in pogoji učenja v luči mednarodnih primerjav TIMSS in PISA, ur. Barbara Japelj Pavešić in Klaudija Šterman Ivančič
P. 58
šolsko polje, letnik xxviii, številka 5–6
drugje. Prva naslednja država po deležu učencev, ki nimajo radi matem-
atike, je Madžarska z le 50-odstotnim deležem. Povprečna naklonjenost
do učenja matematike se v Sloveniji med osmošolci od leta 2011 ni spreme-
nila, dodatno pa sta padla samozavest in vrednotenje matematike. Pri nar-
avoslovju, kjer so v Sloveniji stališča malo manj nizka kot pri matematiki,
pa je analiza trendov med osmošolci potrdila rahel dvig naklonjenosti do
učenja biologije, kemije in fizike ter samozavesti pri fiziki (Martin, Mullis,
Foy in Hooper, 2016).
V raziskovalni literaturi je veliko objav o preučevanju odnosa med
stališči in znanjem, še posebej matematike. Mata, Monteiro in Peixoto
(2012) v svoji večji meta študiji ugotavljajo, da na matematične dosežke
vplivajo mnogi faktorji, med katerimi stališča pomembno pojasnjuje-
jo razlike med dosežki. V analizi rezultatov 113 študij sta Ma in Kosher
že pred njimi (1997) zaključila, da so relacije med stališči do matema-
tike in znanjem v povprečju šibke, vendar se s starostjo otrok krepijo ter
niso povezane s spolom učencev. Novejše študije v posameznih državah
kažejo, da so stališča lahko pozitivno povezana z znanjem (Nicolaidou
in Philippou, 2003), ter zmorejo razložiti skoraj tretjino variance med
dosežki (Lipnevich, MacCann, Krumm, Burrus in Roberts, 2011). V
Singapurju, ki je med azijskimi državami izjema s stabilno visokimi stališči
in najvišjim znanjem matematike med osmošolci hkrati, je po mnenju sin-
gapurskih raziskovalcev (Fan Lianghuo, Quek Khiok Seng, Zhu Yan,Yeo
Shu Mei, Lionel Pereira-Mendoza, Lee Peng Yee, 2005) razlog za visoka
stališča v nacionalnem kurikulu. Doseganje visoko pozitivnih stališč do
matematike in učenja je eden pomembnejših nacionalnih ciljev poučevan-
ja matematike: »cilj matematičnega izobraževanja je omogočiti učencem
/…/ da razvijejo pozitivna stališča do matematike, vključno s samozavest-
jo, veseljem in vztrajnostjo« (Ministry of Education [MOE], 2000: str. 9).
Podobno kot v Sloveniji imajo hkrati visoko znanje in nizka stal-
išča učenci na Finskem. Nizka samozavest je še posebej prisotna med
dekleti. Z obsežno nacionalno longitudinalno študijo znanja in stališč v
osnovni šoli so uspeli potrditi nizka stališča, izmerjena v drugih raziska
vah, ter ugotoviti, da učinkovitost finskega izobraževanja izrazito pade od
visoke učinkovitosti v prvih dveh razredih do nizke ob koncu osnovne
šole (Metsämuuronen in Tuohilampi, 2014). Niso pa ugotovili razlogov
za nizka stališča učencev. Znaten prispevek k razumevanju odnosa med
stališči in dosežkom je prispeval Marsch (1984) z raziskovanjem učin-
ka »velike ribe v malem ribniku« (Big Fish Little Pond - BFLP effect),
ki pojasnjuje odvisnost otrokovega oblikovanja odnosa med samozavest-
jo in drugimi motivacijskimi elementi in učnimi dosežki od uspešnos-
ti vrstnikov v referenčni skupini. Zelo uspešen učenec ima lahko nižjo
56
drugje. Prva naslednja država po deležu učencev, ki nimajo radi matem-
atike, je Madžarska z le 50-odstotnim deležem. Povprečna naklonjenost
do učenja matematike se v Sloveniji med osmošolci od leta 2011 ni spreme-
nila, dodatno pa sta padla samozavest in vrednotenje matematike. Pri nar-
avoslovju, kjer so v Sloveniji stališča malo manj nizka kot pri matematiki,
pa je analiza trendov med osmošolci potrdila rahel dvig naklonjenosti do
učenja biologije, kemije in fizike ter samozavesti pri fiziki (Martin, Mullis,
Foy in Hooper, 2016).
V raziskovalni literaturi je veliko objav o preučevanju odnosa med
stališči in znanjem, še posebej matematike. Mata, Monteiro in Peixoto
(2012) v svoji večji meta študiji ugotavljajo, da na matematične dosežke
vplivajo mnogi faktorji, med katerimi stališča pomembno pojasnjuje-
jo razlike med dosežki. V analizi rezultatov 113 študij sta Ma in Kosher
že pred njimi (1997) zaključila, da so relacije med stališči do matema-
tike in znanjem v povprečju šibke, vendar se s starostjo otrok krepijo ter
niso povezane s spolom učencev. Novejše študije v posameznih državah
kažejo, da so stališča lahko pozitivno povezana z znanjem (Nicolaidou
in Philippou, 2003), ter zmorejo razložiti skoraj tretjino variance med
dosežki (Lipnevich, MacCann, Krumm, Burrus in Roberts, 2011). V
Singapurju, ki je med azijskimi državami izjema s stabilno visokimi stališči
in najvišjim znanjem matematike med osmošolci hkrati, je po mnenju sin-
gapurskih raziskovalcev (Fan Lianghuo, Quek Khiok Seng, Zhu Yan,Yeo
Shu Mei, Lionel Pereira-Mendoza, Lee Peng Yee, 2005) razlog za visoka
stališča v nacionalnem kurikulu. Doseganje visoko pozitivnih stališč do
matematike in učenja je eden pomembnejših nacionalnih ciljev poučevan-
ja matematike: »cilj matematičnega izobraževanja je omogočiti učencem
/…/ da razvijejo pozitivna stališča do matematike, vključno s samozavest-
jo, veseljem in vztrajnostjo« (Ministry of Education [MOE], 2000: str. 9).
Podobno kot v Sloveniji imajo hkrati visoko znanje in nizka stal-
išča učenci na Finskem. Nizka samozavest je še posebej prisotna med
dekleti. Z obsežno nacionalno longitudinalno študijo znanja in stališč v
osnovni šoli so uspeli potrditi nizka stališča, izmerjena v drugih raziska
vah, ter ugotoviti, da učinkovitost finskega izobraževanja izrazito pade od
visoke učinkovitosti v prvih dveh razredih do nizke ob koncu osnovne
šole (Metsämuuronen in Tuohilampi, 2014). Niso pa ugotovili razlogov
za nizka stališča učencev. Znaten prispevek k razumevanju odnosa med
stališči in dosežkom je prispeval Marsch (1984) z raziskovanjem učin-
ka »velike ribe v malem ribniku« (Big Fish Little Pond - BFLP effect),
ki pojasnjuje odvisnost otrokovega oblikovanja odnosa med samozavest-
jo in drugimi motivacijskimi elementi in učnimi dosežki od uspešnos-
ti vrstnikov v referenčni skupini. Zelo uspešen učenec ima lahko nižjo
56
