Page 60 - Šolsko polje, XXVIII, 2017, no. 5-6: Znanje, motivacija in pogoji učenja v luči mednarodnih primerjav TIMSS in PISA, ur. Barbara Japelj Pavešić in Klaudija Šterman Ivančič
P. 60
šolsko polje, letnik xxviii, številka 5–6
dosežemo višje dosežke med učenci, ki imajo za posledico njihova višja sta
lišča; ne moremo pa z izboljšanjem stališč vplivati na višje dosežke.
V Sloveniji je problem negativnih stališč kompleksen. Večina oprav-
ljenih analiz TIMSS je pokazala, da znanje pri nas ni močno povezano z
nobenim dejavnikom neposredno, sploh pa ne z dejavniki šolskega okol-
ja (Martin in Mullis, 2013). Iz osnovnih analiz podatkov TIMSS 2015
smo videli, da posamezna stališča niso ali so le šibko povezana z drugi-
mi ozadenjskimi dejavniki ali z znanjem. Precej podobna so skozi vse tri
populacije sodelujočih učencev – četrtošolcev, osmošolcev in maturantov
– ter uskaljena z razmeroma negativnimi stališči sodelujočih učiteljev in
staršev.
Vemo že, da večina učencev pri nas ne mara ne posameznih nara-
voslovnih predmetov ne šole. Čeprav dosegajo izjemno znanje, ga ne ce-
nijo, njihov napredek jih ne veseli in jim ne dviguje samozavesti tako kot
vrstnikom drugih državah. Verjamemo, da je učiteljem z večino nemotivi-
ranih učencev v razredu težko dosegati optimalne učne cilje. Naše glavno
raziskovalno vprašanje je zato, ali nizka motivacija ogroža optimalno iz-
vedbo pouka v šoli pri nas in kako. Nanj poskušamo odgovoriti s pomoč
jo večjega števila podvprašanj. Najprej nas je zanimalo, ali lahko namesto
enkratnih TIMSS ali NPZ dosežkov za opazovanje motivacije uporabi-
mo uspešnost učencev, ki jo merimo s šolskimi ocenami, ki so učitelju stal-
no dostopne. Nato smo želeli ugotoviti, kako močne so povezave med po-
sameznimi vidiki motivacije in karakteristikami učencev. So učno šibkejši
učenci manj ali bolj motivirani za učenje od najbolj uspešnih? So razlike
večje glede na spol? Katerim učencem bi bilo treba najbolj pomagati do
večje motivacije? Ali lahko iz stališč učencev sklepamo na dejavnike po
uka ali kurikula? Ali lahko poiščemo povezavo med določeno prevladu-
jočo obliko pouka in motivacijo učencev? Odgovori na posamezna vpra-
šanja bi lahko natančneje pokazali ozadje negativne motiviranosti med
slovenskimi učenci in pomagali k razpravi o idejah za spremembe določe-
nih vidikov poučevanja, da bi se padajoči trend motivacije ustavil in bi se
v šole čim hitreje vrnilo več veselja do učenja.
Podatki in metode
V študiji smo uporabili podatke za slovenske učence osmega razreda
iz Mednarodne raziskave trendov znanja matematike in naravoslovja,
TIMSS iz leta 2015 in bazo podatkov iz vprašalnika za učence. V raziska-
vi je sodelovalo 148 slovenskih osnovnih šol, na njih pa celotni razredi
učencev. Skupaj je preizkus znanja rešilo okoli 4250 učencev, 48 % deklet
in 52 % fantov. Vzorec je bil dvostopenjski naključni vzorec najprej šol in
nato celotnih razredov učencev, stratificiran po velikosti šol in regijah.
58
dosežemo višje dosežke med učenci, ki imajo za posledico njihova višja sta
lišča; ne moremo pa z izboljšanjem stališč vplivati na višje dosežke.
V Sloveniji je problem negativnih stališč kompleksen. Večina oprav-
ljenih analiz TIMSS je pokazala, da znanje pri nas ni močno povezano z
nobenim dejavnikom neposredno, sploh pa ne z dejavniki šolskega okol-
ja (Martin in Mullis, 2013). Iz osnovnih analiz podatkov TIMSS 2015
smo videli, da posamezna stališča niso ali so le šibko povezana z drugi-
mi ozadenjskimi dejavniki ali z znanjem. Precej podobna so skozi vse tri
populacije sodelujočih učencev – četrtošolcev, osmošolcev in maturantov
– ter uskaljena z razmeroma negativnimi stališči sodelujočih učiteljev in
staršev.
Vemo že, da večina učencev pri nas ne mara ne posameznih nara-
voslovnih predmetov ne šole. Čeprav dosegajo izjemno znanje, ga ne ce-
nijo, njihov napredek jih ne veseli in jim ne dviguje samozavesti tako kot
vrstnikom drugih državah. Verjamemo, da je učiteljem z večino nemotivi-
ranih učencev v razredu težko dosegati optimalne učne cilje. Naše glavno
raziskovalno vprašanje je zato, ali nizka motivacija ogroža optimalno iz-
vedbo pouka v šoli pri nas in kako. Nanj poskušamo odgovoriti s pomoč
jo večjega števila podvprašanj. Najprej nas je zanimalo, ali lahko namesto
enkratnih TIMSS ali NPZ dosežkov za opazovanje motivacije uporabi-
mo uspešnost učencev, ki jo merimo s šolskimi ocenami, ki so učitelju stal-
no dostopne. Nato smo želeli ugotoviti, kako močne so povezave med po-
sameznimi vidiki motivacije in karakteristikami učencev. So učno šibkejši
učenci manj ali bolj motivirani za učenje od najbolj uspešnih? So razlike
večje glede na spol? Katerim učencem bi bilo treba najbolj pomagati do
večje motivacije? Ali lahko iz stališč učencev sklepamo na dejavnike po
uka ali kurikula? Ali lahko poiščemo povezavo med določeno prevladu-
jočo obliko pouka in motivacijo učencev? Odgovori na posamezna vpra-
šanja bi lahko natančneje pokazali ozadje negativne motiviranosti med
slovenskimi učenci in pomagali k razpravi o idejah za spremembe določe-
nih vidikov poučevanja, da bi se padajoči trend motivacije ustavil in bi se
v šole čim hitreje vrnilo več veselja do učenja.
Podatki in metode
V študiji smo uporabili podatke za slovenske učence osmega razreda
iz Mednarodne raziskave trendov znanja matematike in naravoslovja,
TIMSS iz leta 2015 in bazo podatkov iz vprašalnika za učence. V raziska-
vi je sodelovalo 148 slovenskih osnovnih šol, na njih pa celotni razredi
učencev. Skupaj je preizkus znanja rešilo okoli 4250 učencev, 48 % deklet
in 52 % fantov. Vzorec je bil dvostopenjski naključni vzorec najprej šol in
nato celotnih razredov učencev, stratificiran po velikosti šol in regijah.
58
