Page 59 - Šolsko polje, XXVIII, 2017, no. 5-6: Znanje, motivacija in pogoji učenja v luči mednarodnih primerjav TIMSS in PISA, ur. Barbara Japelj Pavešić in Klaudija Šterman Ivančič
P. 59
b. japelj pavešić ■ kdo ima veselje z matematiko in naravoslovjem v šoli?
samozavest, če je v razredu z visoko sposobnimi vrstniki, kot bi jo imel
v razredu z manj uspešnimi sošolci. Z mnogimi kasnejšimi študijami je
bil potrjen razvoj nižje samozavesti bolj uspešnih učencev v skupini sicer
zelo uspešnih vrstnikov kot v skupini manj uspešni vrstnikov v različnih
kulturnih okoljih, tudi s študijem podatkov iz raziskave TIMSS med an-
glosaksonskimi in arabskimi državami (Marsh et al., 2012). Pri iskanju ra-
zlogov za nizka stališča in visoke dosežke med daljnoazijskimi učenci so
šli še korak dlje Min, Cortina in Miller (2016) z objavo rezultatov analize
vpliva razlik v skromnosti na ravni države na negativno relacijo med pov-
prečnimi dosežki države in samozavestjo učencev. Učenci v azijskih drža
vah bolj verjetno znižajo oceno svoje sposobnosti pod vplivom družbeno
pričakovane skromnosti, ki zahteva odvračanje od opozarjanja na oseb-
no uspešnost, da se drugi ne bi počutili slabše od nas. Raziskovali so vpliv
dosežka iz matematike na oblikovanje samozavesti, tako na individualni,
šolski in državni ravni. Ugotovili so, da lahko dejavniki na državni ravni,
kot je skromnost kot visoko cenjena vrednota, delno pojasnijo negativen
vpliv povprečnega dosežka na povprečno samozavest v državi, to je, da viš-
ji dosežki nižajo samozavest. Pojav pojasnjujejo s kulturnimi okoliščinami
izobraževanja v azijskih državah, kjer dobijo še posebej zelo uspešni učen-
ci pogosto kritične povratne informacije o svojem delu. Obenem te kri-
tike niti nimajo namena doseči, da bi učenci vzdrževali visoka pozitivna
stališča do učenja.
Tako stališča kot znanje se lahko razlikujejo med dekleti in fan-
ti, zato lahko pričakujemo tudi različne povezave med obojim po spolu.
TIMSS po dvajsetih letih merjenja trendov ugotavlja rahel porast razlik
v znanju matematike med fanti in dekleti v prid fantom, razen v arabskih
državah, kjer so dekleta izrazito uspešnejša. V Sloveniji med osmošolci še
ni razlik, med srednješolci pa so fantje precej uspešnejši (Japelj Pavešič in
Svetlik, 2016b). Pri naravoslovju se razlike med spoloma med državami
spreminjajo in ni mogoče oblikovati skupne ugotovitve. V državah, kjer
se naravoslovje poučuje ločeno po predmetih, opažamo podobnosti v ra-
zlikah v znanju in stališčih med fiziko in matematiko, biologija in kem ija
pa sledita svojim vzorcem. V Sloveniji so bila pri biologiji v preteklosti us-
pešnejša dekleta, ki so imela tudi višja stališča kot fantje, vendar se v zad-
njih letih prednost deklet zmanjšuje. Pri fiziki so uspešnejši in bolj mo-
tivirani fantje. Georgiou, Stavrinides in Kalavana (2007) ugotavljajo, da
na Cipru, kjer so razlike v stališčih med spoloma majhne, fantje bolj ver-
jamejo, da so dobre ocene iz matematike posledica njihovih intelektualnih
sposobnosti, kot dekleta, podobno kot v že omenjeni finski študiji. Obenem
opozarjajo, da visoki dosežki lahko napovedo visoka stališča, ne pa obrat-
no. Sklepajo tudi, da s poučevanjem in spremembami v delu učiteljev lahko
57
samozavest, če je v razredu z visoko sposobnimi vrstniki, kot bi jo imel
v razredu z manj uspešnimi sošolci. Z mnogimi kasnejšimi študijami je
bil potrjen razvoj nižje samozavesti bolj uspešnih učencev v skupini sicer
zelo uspešnih vrstnikov kot v skupini manj uspešni vrstnikov v različnih
kulturnih okoljih, tudi s študijem podatkov iz raziskave TIMSS med an-
glosaksonskimi in arabskimi državami (Marsh et al., 2012). Pri iskanju ra-
zlogov za nizka stališča in visoke dosežke med daljnoazijskimi učenci so
šli še korak dlje Min, Cortina in Miller (2016) z objavo rezultatov analize
vpliva razlik v skromnosti na ravni države na negativno relacijo med pov-
prečnimi dosežki države in samozavestjo učencev. Učenci v azijskih drža
vah bolj verjetno znižajo oceno svoje sposobnosti pod vplivom družbeno
pričakovane skromnosti, ki zahteva odvračanje od opozarjanja na oseb-
no uspešnost, da se drugi ne bi počutili slabše od nas. Raziskovali so vpliv
dosežka iz matematike na oblikovanje samozavesti, tako na individualni,
šolski in državni ravni. Ugotovili so, da lahko dejavniki na državni ravni,
kot je skromnost kot visoko cenjena vrednota, delno pojasnijo negativen
vpliv povprečnega dosežka na povprečno samozavest v državi, to je, da viš-
ji dosežki nižajo samozavest. Pojav pojasnjujejo s kulturnimi okoliščinami
izobraževanja v azijskih državah, kjer dobijo še posebej zelo uspešni učen-
ci pogosto kritične povratne informacije o svojem delu. Obenem te kri-
tike niti nimajo namena doseči, da bi učenci vzdrževali visoka pozitivna
stališča do učenja.
Tako stališča kot znanje se lahko razlikujejo med dekleti in fan-
ti, zato lahko pričakujemo tudi različne povezave med obojim po spolu.
TIMSS po dvajsetih letih merjenja trendov ugotavlja rahel porast razlik
v znanju matematike med fanti in dekleti v prid fantom, razen v arabskih
državah, kjer so dekleta izrazito uspešnejša. V Sloveniji med osmošolci še
ni razlik, med srednješolci pa so fantje precej uspešnejši (Japelj Pavešič in
Svetlik, 2016b). Pri naravoslovju se razlike med spoloma med državami
spreminjajo in ni mogoče oblikovati skupne ugotovitve. V državah, kjer
se naravoslovje poučuje ločeno po predmetih, opažamo podobnosti v ra-
zlikah v znanju in stališčih med fiziko in matematiko, biologija in kem ija
pa sledita svojim vzorcem. V Sloveniji so bila pri biologiji v preteklosti us-
pešnejša dekleta, ki so imela tudi višja stališča kot fantje, vendar se v zad-
njih letih prednost deklet zmanjšuje. Pri fiziki so uspešnejši in bolj mo-
tivirani fantje. Georgiou, Stavrinides in Kalavana (2007) ugotavljajo, da
na Cipru, kjer so razlike v stališčih med spoloma majhne, fantje bolj ver-
jamejo, da so dobre ocene iz matematike posledica njihovih intelektualnih
sposobnosti, kot dekleta, podobno kot v že omenjeni finski študiji. Obenem
opozarjajo, da visoki dosežki lahko napovedo visoka stališča, ne pa obrat-
no. Sklepajo tudi, da s poučevanjem in spremembami v delu učiteljev lahko
57
