Page 13 - Šolsko polje, XXVIII, 2017, no. 5-6: Znanje, motivacija in pogoji učenja v luči mednarodnih primerjav TIMSS in PISA, ur. Barbara Japelj Pavešić in Klaudija Šterman Ivančič
P. 13
japelj pavešić in k. šterman ivančič ■ timss in pisa – mnogo več kot zgolj dosežki
velikih mednarodnih raziskav s socialno-ekonomskim statusom je nujen,
ne pa tudi zadosten indikator izobraževalne pravičnosti. Povezanost soci-
alno-ekonomskega statusa z dosežki učencev je namreč samo ena od raz-
sežnosti pravičnosti ter s tem povezanega pojmovanja enakih izobraževal-
nih možnosti. Opozarja tudi, da temeljni problem namreč ni t.i. »veliki
kompromis« (uskladitev učinkovitosti in pravičnosti), temveč sama nara-
va meritokratičnega pojmovanja enakih možnosti oz. izobraževalne pra-
vičnosti ter s tem povezano pojmovanje poštenosti.
Glavno sporočilo tokratne tematske številke revije je želja po ra-
zumevanju izsledkov raziskav znanja kot primarnih vodičev za usmer-
janje izobraževalne politike, tako na sistemski ravni kot v šolski praksi.
Množica podatkov je z nekaj vloženega statističnega truda zmožna po-
kazati tudi možne rešitve za nezaželena stanja pri nas, ne jih le opisati. Za
razliko od prvih objav, ki sledijo vsakokratni mednarodni razglasitvi re-
zultatov in so med njimi glavne pozornosti največkrat deležni ozadenjski
dejavniki sami po sebi, tukaj opozarjamo in si želimo, da bi bilo v našem
prostoru več pozornosti do največje dragocenosti mednarodnih raziskav,
to je do merjenja, raziskovanja, primerjanja in negovanja tistega znanja na-
ših prihodnjih populacij, ki ga naša država potrebuje za odločen razvoj v
naslednjih letih.
11
velikih mednarodnih raziskav s socialno-ekonomskim statusom je nujen,
ne pa tudi zadosten indikator izobraževalne pravičnosti. Povezanost soci-
alno-ekonomskega statusa z dosežki učencev je namreč samo ena od raz-
sežnosti pravičnosti ter s tem povezanega pojmovanja enakih izobraževal-
nih možnosti. Opozarja tudi, da temeljni problem namreč ni t.i. »veliki
kompromis« (uskladitev učinkovitosti in pravičnosti), temveč sama nara-
va meritokratičnega pojmovanja enakih možnosti oz. izobraževalne pra-
vičnosti ter s tem povezano pojmovanje poštenosti.
Glavno sporočilo tokratne tematske številke revije je želja po ra-
zumevanju izsledkov raziskav znanja kot primarnih vodičev za usmer-
janje izobraževalne politike, tako na sistemski ravni kot v šolski praksi.
Množica podatkov je z nekaj vloženega statističnega truda zmožna po-
kazati tudi možne rešitve za nezaželena stanja pri nas, ne jih le opisati. Za
razliko od prvih objav, ki sledijo vsakokratni mednarodni razglasitvi re-
zultatov in so med njimi glavne pozornosti največkrat deležni ozadenjski
dejavniki sami po sebi, tukaj opozarjamo in si želimo, da bi bilo v našem
prostoru več pozornosti do največje dragocenosti mednarodnih raziskav,
to je do merjenja, raziskovanja, primerjanja in negovanja tistega znanja na-
ših prihodnjih populacij, ki ga naša država potrebuje za odločen razvoj v
naslednjih letih.
11
