Page 12 - Šolsko polje, XXVIII, 2017, no. 5-6: Znanje, motivacija in pogoji učenja v luči mednarodnih primerjav TIMSS in PISA, ur. Barbara Japelj Pavešić in Klaudija Šterman Ivančič
P. 12
šolsko polje, letnik xxviii, številka 5–6
upoštevanje sošolcev pri skupinskem delu. Negativno napovedno vre-
dnost za te rezultate kažejo strah pred preverjanjem znanja, zaznana ne-
pravičnost učiteljev in še druga dimenzija skupinskega dela v šoli, zazna-
na učinkovitost skupinskega dela na lastne dosežke. Na vprašanje, od kod
izhaja preobremenjenost učenk in učencev v slovenskih srednjih šolah, av-
torica odgovarja, da, glede na podatke raziskave PISA, predvsem iz strahu
pred preverjanjem znanja in iz splošne nizke storilnostne motiviranosti.
Dejavnika, katerim bi bilo dobro posvetiti več pozornosti.
Glede naslednjega vidika blagostanja učenk in učencev, tj. pojavnosti
nasilja v srednješolskih programih, avtorica v naslednjem prispevk u ugo-
tavlja, da v Sloveniji približno 16 % dijakov in dijakinj vsaj enk rat meseč-
no izkusi eno izmed oblik medvrstniškega nasilja. Vse oblike so praviloma
najmanj pogoste v gimnazijskih programih, najbolj pa v poklicnih izobra-
ževalnih programih. Najpomembnejše vprašanje, ki ga v prispevku pre-
verja, je, ali se doživljanje odnosa z učiteljem in pripadnost šoli značilno
povezujeta s pojavnostjo nasilja. Ugotavlja, da temu je tako. Šola je torej
tista, ki ima pomembno vlogo pri zmanjševanju medvrstniškega nasilja,
predvsem prek skrbi za spodbudno šolsko klimo in spodbudne medoseb-
ne odnose v učnem okolju.
Avtorica naslednjega prispevka ugotavlja, da so najmočnejši napo
vednik bralnih, matematičnih in naravoslovnih dosežkov prav tako ti, ki
jih šola lahko spodbuja, in sicer: večja empatičnost učenk in učencev, po-
zitivna učna samopodoba in pozitivna oz. spodbudna šolska klima. In,
nasprotno, pogostejša izpostavljenost nasilju pomembno napoveduje niž-
je učne dosežke. Avtorica v prispevku ugotavlja tudi učinke fizičnega bla-
gostanja oz. zdravja na učne dosežke, kjer rezultati kažejo, da bolj zdrava
prehrana in poznejše odhajanje v posteljo napovedujeta višje učne dosež-
ke na vseh treh področjih.
Ker so v okviru mednarodnih raziskav vseskozi prisotne tudi razpra-
ve o razlikah med spoloma, avtorici naslednjega članka kritično osvetlita
dosežke raziskave PISA, kjer so uspešnejša dekleta, pri čemer želita izpo-
staviti, da sami dosežki ne povedo vsega in da je pri obravnavanju rezulta-
tov vedno potrebno tudi subtilno branje vzorcev razlik med spoloma, saj,
na primer, iz samih nerazlik med spoloma v samem kazalniku storilno-
stne motiviranosti med spoloma ne moremo sklepati o tem, da tudi ni raz-
lik v učinku tega kazalnika na dosežke, saj se končno izkaže, da je poveza-
nost z dosežki močnejša pri dekletih kot pri fantih.
Empirične prispevke na temo raziskave PISA lepo dopolni in za
ključi teoretski razmislek avtorja o opredelitvi in obravnavanju pravič-
nosti v vzgoji in izobraževanju z vidika mednarodnih raziskav. Avtor
prispevka opozarja, da pojasnjena varianca dosežkov učencev v okviru
10
upoštevanje sošolcev pri skupinskem delu. Negativno napovedno vre-
dnost za te rezultate kažejo strah pred preverjanjem znanja, zaznana ne-
pravičnost učiteljev in še druga dimenzija skupinskega dela v šoli, zazna-
na učinkovitost skupinskega dela na lastne dosežke. Na vprašanje, od kod
izhaja preobremenjenost učenk in učencev v slovenskih srednjih šolah, av-
torica odgovarja, da, glede na podatke raziskave PISA, predvsem iz strahu
pred preverjanjem znanja in iz splošne nizke storilnostne motiviranosti.
Dejavnika, katerim bi bilo dobro posvetiti več pozornosti.
Glede naslednjega vidika blagostanja učenk in učencev, tj. pojavnosti
nasilja v srednješolskih programih, avtorica v naslednjem prispevk u ugo-
tavlja, da v Sloveniji približno 16 % dijakov in dijakinj vsaj enk rat meseč-
no izkusi eno izmed oblik medvrstniškega nasilja. Vse oblike so praviloma
najmanj pogoste v gimnazijskih programih, najbolj pa v poklicnih izobra-
ževalnih programih. Najpomembnejše vprašanje, ki ga v prispevku pre-
verja, je, ali se doživljanje odnosa z učiteljem in pripadnost šoli značilno
povezujeta s pojavnostjo nasilja. Ugotavlja, da temu je tako. Šola je torej
tista, ki ima pomembno vlogo pri zmanjševanju medvrstniškega nasilja,
predvsem prek skrbi za spodbudno šolsko klimo in spodbudne medoseb-
ne odnose v učnem okolju.
Avtorica naslednjega prispevka ugotavlja, da so najmočnejši napo
vednik bralnih, matematičnih in naravoslovnih dosežkov prav tako ti, ki
jih šola lahko spodbuja, in sicer: večja empatičnost učenk in učencev, po-
zitivna učna samopodoba in pozitivna oz. spodbudna šolska klima. In,
nasprotno, pogostejša izpostavljenost nasilju pomembno napoveduje niž-
je učne dosežke. Avtorica v prispevku ugotavlja tudi učinke fizičnega bla-
gostanja oz. zdravja na učne dosežke, kjer rezultati kažejo, da bolj zdrava
prehrana in poznejše odhajanje v posteljo napovedujeta višje učne dosež-
ke na vseh treh področjih.
Ker so v okviru mednarodnih raziskav vseskozi prisotne tudi razpra-
ve o razlikah med spoloma, avtorici naslednjega članka kritično osvetlita
dosežke raziskave PISA, kjer so uspešnejša dekleta, pri čemer želita izpo-
staviti, da sami dosežki ne povedo vsega in da je pri obravnavanju rezulta-
tov vedno potrebno tudi subtilno branje vzorcev razlik med spoloma, saj,
na primer, iz samih nerazlik med spoloma v samem kazalniku storilno-
stne motiviranosti med spoloma ne moremo sklepati o tem, da tudi ni raz-
lik v učinku tega kazalnika na dosežke, saj se končno izkaže, da je poveza-
nost z dosežki močnejša pri dekletih kot pri fantih.
Empirične prispevke na temo raziskave PISA lepo dopolni in za
ključi teoretski razmislek avtorja o opredelitvi in obravnavanju pravič-
nosti v vzgoji in izobraževanju z vidika mednarodnih raziskav. Avtor
prispevka opozarja, da pojasnjena varianca dosežkov učencev v okviru
10
