Page 215 - Šolsko polje, XXIX, 2018, št. 3-4: K paradigmam raziskovanja vzgoje in izobraževanja, ur. Valerija Vendramin
P. 215
recenzija
neoliberalizma proti javnemu šolstvu in različnim oblikam emancipato
ričnih kurikulumov. Vendar pa, kot avtor v gramscijevski perspektivi opo
zori v četrtem poglavju slovenskega prevoda, se je treba soočiti z »neolibe
ralno in neokonservativno rekonstrukcijo naših ustanov, našega zdravega
razuma, z demokracijo povezanih pomenov in celo naših identitet«. To
poanto Apple ilustrira z zgodbo o »walmartizaciji Amerike«, iz katere
razberemo osupljivo aktivno ideološko delovanje zadevne trgovske korpo
racije, ki seveda tudi izobraževanja ne prepušča naključju, ampak angaži
ra cerkvene in medijske organizacije za dosego ciljev utrjevanja ideologije
»prostega trga«. Ker se vprašanje o spreminjanju družbe zastavlja tako, da
je treba najprej odgovoriti na dve podvprašanji (S čigave perspektive spra
šujemo in kdo so posamezniki, ki se bodo za to trudili?), gre za opredeli
tev akterjev v pomenu pojma »subjekta zgodovine«. V tej točki Apple za
vzame tudi osebno obarvano gledišče in opiše zanimanje za njegovi deli
Ideologija in kurikulum ter Edukacija in moč, ki sta učinkovali v procesih
demokratizacije v Južni Koreji, kjer se je avtor v času nemirov v osemde
setih letih tudi sam mudil in predaval revolucionarnim študentom. V pe
tem poglavju tako med drugim najdemo zgoščen opis njegovih doživetij v
Koreji, ki je napisan malodane v slogu boljših političnih trilerjev. V šestem
– zadnjem – poglavju izbora iz omenjene knjige avtor povzame ter teoret
sko osvetli »nauke« prejšnjih poglavij in se opredeli tudi do teoretske in
praktične dileme med politikama pripoznanja in redistribucije.
Drugi del slovenskega prevoda je sestavljen iz treh izbranih pogla
vij iz knjige Educating the »Right« Way, ki je izšla že leta 2001. Morda bi
glede prevoda tega naslova lahko pripomnil, da bi namesto besedice »pra
vi« (right) lahko še bolj poudarili poanto, če bi uporabili rešitev, ki jo je
Božidar Debenjak vpeljal s prevodom znamenitega Adornovega pamfle
ta pod prevodnim naslovom Žargon pravšnjosti (Ljubljana, 1972). Nemara
je poglavitna tema knjige danes še bolj aktualna kot je bila l. 2001, ko so
se vpliv in tudi resne institucionalne spremembe pod vplivom krščanske
ga fundamentalizma že jasno kazali. Vsaj do nadaljnjega je za evropskega
bralca ali bralko Applov popis izginjanja darvinizma iz šolskih kurikulu
mov v vrsti ameriških zveznih držav v prid prodoru kreacionizma tako re
koč šokanten. Vendar pa avtor pri tem s hladno glavo analizira zgodovin
ske, socialne in institucionalne okoliščine tega regresivnega pojava. Zlasti
v drugem poglavju se seznanimo s podrobnejšo razpravo o povezavah med
konservativnimi (verskimi) gibanji, politiko in kapitalskimi agensi, pri če
mer avtor pokaže na kopičenje sovraštva do javne (sekularne) šole v teh gi
banjih. Naj pripomnim, da se v tem delu knjige lahko poučimo ne samo o
problemih vzgoje in izobraževanja, ampak tudi o konkretnih dogajanjih v
zvezi s cerkvami, religijskimi in konservativnimi gibanji ter o poglavitnih
213
neoliberalizma proti javnemu šolstvu in različnim oblikam emancipato
ričnih kurikulumov. Vendar pa, kot avtor v gramscijevski perspektivi opo
zori v četrtem poglavju slovenskega prevoda, se je treba soočiti z »neolibe
ralno in neokonservativno rekonstrukcijo naših ustanov, našega zdravega
razuma, z demokracijo povezanih pomenov in celo naših identitet«. To
poanto Apple ilustrira z zgodbo o »walmartizaciji Amerike«, iz katere
razberemo osupljivo aktivno ideološko delovanje zadevne trgovske korpo
racije, ki seveda tudi izobraževanja ne prepušča naključju, ampak angaži
ra cerkvene in medijske organizacije za dosego ciljev utrjevanja ideologije
»prostega trga«. Ker se vprašanje o spreminjanju družbe zastavlja tako, da
je treba najprej odgovoriti na dve podvprašanji (S čigave perspektive spra
šujemo in kdo so posamezniki, ki se bodo za to trudili?), gre za opredeli
tev akterjev v pomenu pojma »subjekta zgodovine«. V tej točki Apple za
vzame tudi osebno obarvano gledišče in opiše zanimanje za njegovi deli
Ideologija in kurikulum ter Edukacija in moč, ki sta učinkovali v procesih
demokratizacije v Južni Koreji, kjer se je avtor v času nemirov v osemde
setih letih tudi sam mudil in predaval revolucionarnim študentom. V pe
tem poglavju tako med drugim najdemo zgoščen opis njegovih doživetij v
Koreji, ki je napisan malodane v slogu boljših političnih trilerjev. V šestem
– zadnjem – poglavju izbora iz omenjene knjige avtor povzame ter teoret
sko osvetli »nauke« prejšnjih poglavij in se opredeli tudi do teoretske in
praktične dileme med politikama pripoznanja in redistribucije.
Drugi del slovenskega prevoda je sestavljen iz treh izbranih pogla
vij iz knjige Educating the »Right« Way, ki je izšla že leta 2001. Morda bi
glede prevoda tega naslova lahko pripomnil, da bi namesto besedice »pra
vi« (right) lahko še bolj poudarili poanto, če bi uporabili rešitev, ki jo je
Božidar Debenjak vpeljal s prevodom znamenitega Adornovega pamfle
ta pod prevodnim naslovom Žargon pravšnjosti (Ljubljana, 1972). Nemara
je poglavitna tema knjige danes še bolj aktualna kot je bila l. 2001, ko so
se vpliv in tudi resne institucionalne spremembe pod vplivom krščanske
ga fundamentalizma že jasno kazali. Vsaj do nadaljnjega je za evropskega
bralca ali bralko Applov popis izginjanja darvinizma iz šolskih kurikulu
mov v vrsti ameriških zveznih držav v prid prodoru kreacionizma tako re
koč šokanten. Vendar pa avtor pri tem s hladno glavo analizira zgodovin
ske, socialne in institucionalne okoliščine tega regresivnega pojava. Zlasti
v drugem poglavju se seznanimo s podrobnejšo razpravo o povezavah med
konservativnimi (verskimi) gibanji, politiko in kapitalskimi agensi, pri če
mer avtor pokaže na kopičenje sovraštva do javne (sekularne) šole v teh gi
banjih. Naj pripomnim, da se v tem delu knjige lahko poučimo ne samo o
problemih vzgoje in izobraževanja, ampak tudi o konkretnih dogajanjih v
zvezi s cerkvami, religijskimi in konservativnimi gibanji ter o poglavitnih
213
