Page 135 - Šolsko polje, XXVII, 2016, no. 3-4: IEA ICILS in druge sodobne teme, ur. Eva Klemenčič
P. 135
t. potočnik mesarić, a. kramberger ■ razvoj univerze ...
sokega šolstva3 (in drugih področij). Z bolonjsko reformo so se ministri,
pristojni za visoko šolstvo, zavezali, da bodo spodbudili mobilnost študen
tov, diplomantov in visokošolskega osebja, raziskovalcev in nastanek sku
pnih študijskih programov. Vse z namenom povezovanja v čim bolj trdno,
koherentno evropsko celoto, ki bo globalno, v neoliberalnem stilu, konku
rirala drugim regijam sveta oz. vodila področje visokošolskega izobraževa
nja na način, da se bo človeški kapital akumuliral, nalagal predvsem tam,
kjer je najbolj potreben za čim večjo ekonomsko učinkovitost stare celine.
V skladu z WTO – GATS sporazumom današnje oblike internacio
nalizacije vse večkrat predstavljajo transnacionalne oblike visokošolskega
izobraževanja: npr. podružnični kampusi, franšize, on-line študijski pro
grami.4 Tudi Altbach (2000) meni, da gibanje za transnacionalnost viso
kega šolstva ne prispeva prav veliko k internacionalizaciji visokošolskega
študija po svetu, saj se »produkti znanja prodajajo preko meja, vendar pa je
le malo medsebojne izmenjave idej in še manj dolgoročnega znanstvenega
sodelovanja, izmenjave študentov ali fakultet in podobno«. Cilji interna
cionalizacije bi morali biti osredotočeni na izmenjavo akademskega znanja
ter razumevanje globalnih pojavov skozi promocijo medkulturnega razu
mevanja in trajnostnega človeškega razvoja, meni J. Gacel-Ávila (2005: str.
123), kar bi pripomoglo k ustvarjanju »globalnega državljanstva«. Osnov
ni motiv za vzpostavitev transnacionalnih visokošolskih iniciativ pa je
drugačen, bodisi »ustvarjanje dobička bodisi povečanje njihovega med
narodnega ugleda«, kar je tudi posredno povezano s finančnimi prilivi vi
sokošolski instituciji (Altbach, 2002). Transnacionalno izobraževanje je
torej pogojeno z ekonomskimi motivi (Knight, 2007a), bolonjski proces
s politično-ekonomskimi, akademsko motivirane oblike internacionali
zacije iz srednjega veka, namenjene univerzalni skupnosti ljudi (prebival
stvu), pa so v ozadju.
Izvor historičnih elementov internacionalizacije
S hermenevtičnim pristopom bomo definirali osnovne historične gradni
ke internacionalizacije visokega šolstva. Črpali bomo iz prvin internacio
nalizacije, ki jih bomo v nadaljevanju izluščili iz zgodovinskega ozadja.
Prvine oz. elementi internacionalizacije visokega šolstva so tisti elemen
ti, ki definirajo aktivnost kot internacionalno v visokem šolstvu in se po
GATT, vključile pa so klavzulo, s katero so podjarmile namene trgovinske liberalizacije
razvojnim namenom (Mundy in Iga, 2003: str. 285).
3 Mundy in Iga (2003) sta dokazala statistično značilno obratno povezavo med prosto trgo-
vino v izobraževanju in javnim financiranjem izobraževanja (ob 3-odstotnem tveganju).
4 Noble (1998) razlaga, da tovrstni študijski programi obremenjujejo profesorje s podalj
šanjem delovnega časa, ko so na voljo v klepetalnicah, na virtualnih govorilnih urah, prek
e-pošte.
133
sokega šolstva3 (in drugih področij). Z bolonjsko reformo so se ministri,
pristojni za visoko šolstvo, zavezali, da bodo spodbudili mobilnost študen
tov, diplomantov in visokošolskega osebja, raziskovalcev in nastanek sku
pnih študijskih programov. Vse z namenom povezovanja v čim bolj trdno,
koherentno evropsko celoto, ki bo globalno, v neoliberalnem stilu, konku
rirala drugim regijam sveta oz. vodila področje visokošolskega izobraževa
nja na način, da se bo človeški kapital akumuliral, nalagal predvsem tam,
kjer je najbolj potreben za čim večjo ekonomsko učinkovitost stare celine.
V skladu z WTO – GATS sporazumom današnje oblike internacio
nalizacije vse večkrat predstavljajo transnacionalne oblike visokošolskega
izobraževanja: npr. podružnični kampusi, franšize, on-line študijski pro
grami.4 Tudi Altbach (2000) meni, da gibanje za transnacionalnost viso
kega šolstva ne prispeva prav veliko k internacionalizaciji visokošolskega
študija po svetu, saj se »produkti znanja prodajajo preko meja, vendar pa je
le malo medsebojne izmenjave idej in še manj dolgoročnega znanstvenega
sodelovanja, izmenjave študentov ali fakultet in podobno«. Cilji interna
cionalizacije bi morali biti osredotočeni na izmenjavo akademskega znanja
ter razumevanje globalnih pojavov skozi promocijo medkulturnega razu
mevanja in trajnostnega človeškega razvoja, meni J. Gacel-Ávila (2005: str.
123), kar bi pripomoglo k ustvarjanju »globalnega državljanstva«. Osnov
ni motiv za vzpostavitev transnacionalnih visokošolskih iniciativ pa je
drugačen, bodisi »ustvarjanje dobička bodisi povečanje njihovega med
narodnega ugleda«, kar je tudi posredno povezano s finančnimi prilivi vi
sokošolski instituciji (Altbach, 2002). Transnacionalno izobraževanje je
torej pogojeno z ekonomskimi motivi (Knight, 2007a), bolonjski proces
s politično-ekonomskimi, akademsko motivirane oblike internacionali
zacije iz srednjega veka, namenjene univerzalni skupnosti ljudi (prebival
stvu), pa so v ozadju.
Izvor historičnih elementov internacionalizacije
S hermenevtičnim pristopom bomo definirali osnovne historične gradni
ke internacionalizacije visokega šolstva. Črpali bomo iz prvin internacio
nalizacije, ki jih bomo v nadaljevanju izluščili iz zgodovinskega ozadja.
Prvine oz. elementi internacionalizacije visokega šolstva so tisti elemen
ti, ki definirajo aktivnost kot internacionalno v visokem šolstvu in se po
GATT, vključile pa so klavzulo, s katero so podjarmile namene trgovinske liberalizacije
razvojnim namenom (Mundy in Iga, 2003: str. 285).
3 Mundy in Iga (2003) sta dokazala statistično značilno obratno povezavo med prosto trgo-
vino v izobraževanju in javnim financiranjem izobraževanja (ob 3-odstotnem tveganju).
4 Noble (1998) razlaga, da tovrstni študijski programi obremenjujejo profesorje s podalj
šanjem delovnega časa, ko so na voljo v klepetalnicah, na virtualnih govorilnih urah, prek
e-pošte.
133
