Page 73 - Šolsko polje, XXX, 2019, št. 1-2: Nasilje, šola, družba I, ur. Mitja Sardoč in Barbara Japelj Pavešić
P. 73
šulc in a. bučar ručman ■ šola in medvrstniško nasilje v sloveniji: metaanaliza
prispevki jih je 25 s primarno empirično raziskavo, v podrobno analizo pa
smo vključili 20 prispevkov (glej tabelo 1).7 Od teh je 19 prispevkov meri-
lo medvrstniško nasilje z uporabo kvantitativnih metod (anketni vprašal-
nik), le ena raziskava pa je uporabila kvalitativni metodi (intervju in foku-
sno skupino). V 16 raziskavah je bil vzorec sestavljen iz učencev osnovnih
šol, v 6 iz dijakov srednjih šol, v 3 primerih je bila raziskava izpeljana v
osnovni in srednji šoli. Večinoma so v raziskavah merili pogostost pojav-
nosti medvrstniškega nasilja. Otroke in mladostnike so spraševali po vik-
timizaciji in storilstvu, občutno manj po opažanju nasilja tretjih oseb.
Dve raziskavi (Lešnik Mugnaioni in drugi, 2009; Posinc in Košir, 2016)
sta bili osredotočeni na pedagoške delavce in njihove zaznave nasilja v šo-
lah. Redke raziskave so iskale korelacije med storilstvom oziroma vikti-
mizacijo in dejavniki, kot so etnična pripadnost (Kralj, Žakelj in Rameša,
2013; Razpotnik, 2006), pripadnost LGBT (Maljevac in Magic, 2009) in
osebnostne značilnosti (Dekleva, 1997). Primarni termini, ki so jih avtor-
ji uporabljali pri raziskovanju, si po pogostosti uporabe sledijo: »(med)
vrstniško nasilje«, »nasilje v šoli«, »trpinčenje«, »ustrahovanje« in
»zlorabljanje«. Prispevki v veliki večini raziskovalnih metod ne opisuje-
jo dovolj natančno, da bi lahko analizirali in primerjali načine postavlja-
nja vprašanj in kako je bil izprašancem predstavljen ter definiran sam kon-
strukt medvrstniškega nasilja, o katerem so jih spraševali.
Manj pozornosti je bilo pri raziskovanju v Sloveniji posvečene ki-
bernetskemu medvrstniškemu nasilju. Tako smo uspeli najti le štiri empi-
rične raziskave (z anketnimi vprašalniki), katerih rezultati iz več vidikov
med seboj niso primerljivi. Završnik in Sedej (2012) s svojo raziskavo izsto-
pata že pri oblikovanju vzorca, saj sta anketirala odrasle (polnoletne) ose-
be. Na podobno težavo naletimo pri raziskavi Jontesa, Lutharja in Črniča
(2014), ki so v anketo vključili osebe 15–30 let starosti. Zgolj dve med se-
boj zelo podobni raziskavi sta se osredotočili na otroke in mladostnike
(Lobe in Muha, 2010; 2011). Raziskave se precej razlikujejo tudi po defi-
niciji in razumevanju kibernetskega nasilja, po katerem sprašujejo anketi-
rance. Vprašanja so postavljena zelo različno. Završnik in Sedej (2012) si-
cer definirata kibernetsko nadlegovanje in sprašujeta po izkušnjah z njim,
dlegovanje, internetno nasilje, internet in nasilje, internetno nadlegovanje, mobilni tele-
foni in nasilje, mobilno nadlegovanje (da smo zajeli vse izpeljanke in besedne zveze, smo
si pomagali z iskanjem po korenu besede in *); 2) avtorjev, pri čemer smo preverjali slede-
če priimke avtorjev, ki so v našem prostoru poznani po raziskovanju različnih oblik nasilja:
Antić Gaber, Areh, Bertok, Bučar Ručman, Dekleva, Filipčič, Marjanovič Umek, Meško,
Muršič, Pavlović, Pušnik, Razpotnik, Tomori, Umek, Završnik.
7 Štiri prispevke smo izločili iz analize, ker niso merili medvrstniškega nasilja, temveč agresi-
jo ali splošno odklonskost, do ene potencialno relevantne raziskave pa nismo uspeli dobiti
dostopa.
71
prispevki jih je 25 s primarno empirično raziskavo, v podrobno analizo pa
smo vključili 20 prispevkov (glej tabelo 1).7 Od teh je 19 prispevkov meri-
lo medvrstniško nasilje z uporabo kvantitativnih metod (anketni vprašal-
nik), le ena raziskava pa je uporabila kvalitativni metodi (intervju in foku-
sno skupino). V 16 raziskavah je bil vzorec sestavljen iz učencev osnovnih
šol, v 6 iz dijakov srednjih šol, v 3 primerih je bila raziskava izpeljana v
osnovni in srednji šoli. Večinoma so v raziskavah merili pogostost pojav-
nosti medvrstniškega nasilja. Otroke in mladostnike so spraševali po vik-
timizaciji in storilstvu, občutno manj po opažanju nasilja tretjih oseb.
Dve raziskavi (Lešnik Mugnaioni in drugi, 2009; Posinc in Košir, 2016)
sta bili osredotočeni na pedagoške delavce in njihove zaznave nasilja v šo-
lah. Redke raziskave so iskale korelacije med storilstvom oziroma vikti-
mizacijo in dejavniki, kot so etnična pripadnost (Kralj, Žakelj in Rameša,
2013; Razpotnik, 2006), pripadnost LGBT (Maljevac in Magic, 2009) in
osebnostne značilnosti (Dekleva, 1997). Primarni termini, ki so jih avtor-
ji uporabljali pri raziskovanju, si po pogostosti uporabe sledijo: »(med)
vrstniško nasilje«, »nasilje v šoli«, »trpinčenje«, »ustrahovanje« in
»zlorabljanje«. Prispevki v veliki večini raziskovalnih metod ne opisuje-
jo dovolj natančno, da bi lahko analizirali in primerjali načine postavlja-
nja vprašanj in kako je bil izprašancem predstavljen ter definiran sam kon-
strukt medvrstniškega nasilja, o katerem so jih spraševali.
Manj pozornosti je bilo pri raziskovanju v Sloveniji posvečene ki-
bernetskemu medvrstniškemu nasilju. Tako smo uspeli najti le štiri empi-
rične raziskave (z anketnimi vprašalniki), katerih rezultati iz več vidikov
med seboj niso primerljivi. Završnik in Sedej (2012) s svojo raziskavo izsto-
pata že pri oblikovanju vzorca, saj sta anketirala odrasle (polnoletne) ose-
be. Na podobno težavo naletimo pri raziskavi Jontesa, Lutharja in Črniča
(2014), ki so v anketo vključili osebe 15–30 let starosti. Zgolj dve med se-
boj zelo podobni raziskavi sta se osredotočili na otroke in mladostnike
(Lobe in Muha, 2010; 2011). Raziskave se precej razlikujejo tudi po defi-
niciji in razumevanju kibernetskega nasilja, po katerem sprašujejo anketi-
rance. Vprašanja so postavljena zelo različno. Završnik in Sedej (2012) si-
cer definirata kibernetsko nadlegovanje in sprašujeta po izkušnjah z njim,
dlegovanje, internetno nasilje, internet in nasilje, internetno nadlegovanje, mobilni tele-
foni in nasilje, mobilno nadlegovanje (da smo zajeli vse izpeljanke in besedne zveze, smo
si pomagali z iskanjem po korenu besede in *); 2) avtorjev, pri čemer smo preverjali slede-
če priimke avtorjev, ki so v našem prostoru poznani po raziskovanju različnih oblik nasilja:
Antić Gaber, Areh, Bertok, Bučar Ručman, Dekleva, Filipčič, Marjanovič Umek, Meško,
Muršič, Pavlović, Pušnik, Razpotnik, Tomori, Umek, Završnik.
7 Štiri prispevke smo izločili iz analize, ker niso merili medvrstniškega nasilja, temveč agresi-
jo ali splošno odklonskost, do ene potencialno relevantne raziskave pa nismo uspeli dobiti
dostopa.
71
