Page 75 - Šolsko polje, XXX, 2019, št. 1-2: Nasilje, šola, družba I, ur. Mitja Sardoč in Barbara Japelj Pavešić
P. 75
šulc in a. bučar ručman ■ šola in medvrstniško nasilje v sloveniji: metaanaliza
pogostost). Kjer so bili podatki dostopni, so bili izpisani tudi deleži in/ali
število vključenih po posameznih skupinah (delež moških in žensk, dele-
ži po starosti).
Metaanaliza
Z uporabo metaanalize smo analizirali vse raziskave medvrstniškega na-
silja v Sloveniji, ki so merile isto spremenljivko (zaznavanje medvrstniške-
ga nasilja med mladostniki) in iz katerih smo te vrednosti lahko pridobi-
li v ustrezni obliki. Podatke smo analizirali s programom Comprehensive
Meta Analysis V3, ki nudi funkcijo avtomatskega izračuna velikosti učin-
kov za nadaljnje analize. Zaradi majhnega števila raziskav, ki so ustrezale
pogojem, je bil izbor popolnoma ustreznih spremenljivk omejen, podatki
pa zbrani v dokaj raznolikih oblikah. Že v izhodišču smo ločili podatke o
zaznavanju medvrstniškega nasilja brez pogoja ponavljanja (vsaj enkrat) in
ponavljajočega (v vprašanju označeno z »vsaj kdaj pa kdaj«, »vsaj obča-
sno« in podobno) in jih analizirali ločeno.
Delež zaznanega medvrstniškega nasilja (vsaj enkrat)
Raziskav, ki so merile zaznano medvrstniško nasilje na splošno in to pred-
stavile v deležih, je bilo zgolj sedem, vendar so nekatere od njih merile več
dimenzij zaznavanja (samoprijavitev, viktimizacija ali opažanje nasilja) in
s tem povečale število vrednosti, razpoložljivih za analizo. Ker predposta-
vljamo, da so zajete raziskave le slučajni del celotne slike populacije, z ra-
znolikimi merskimi instrumenti in vzorci, smo za metaanalizo uporabili
model slučajnih učinkov (Kastrin, 2008), s katerim se ob predpostavki he-
terogenosti raziskav izognemo preozkemu definiranju intervalov zaupa-
nja in s tem precenjevanju točnosti rezultatov (Hunter in Schmidt, 2004).
V Tabeli 2 in Grafu 1 so prikazane ocene velikosti učinkov posame-
znih raziskav in njihovi 95 % intervali zaupanja. Velikosti kvadratov v gra-
fu so sorazmerne z utežjo, dodeljeno posamezni raziskavi na podlagi veli-
kosti vzorca. Opazimo lahko odstopanje vrednosti pri raziskavi Dekleve
(1996), predvsem za vrednosti o zaznavanju opaženega nasilja. Odstopanja
so razvidna tudi pri raziskavi, ki sta jo opravili Cvek in Pšunder (2013).
Skupna ocena velikosti učinka znaša 33,3 % (95 % interval zaupanja: 26,3
% do 41,3 %) zaznanega medvrstniškega nasilja. Izračun statistične hete-
rogenosti (I2 = 99,51 %; Q = 1524.341, df (Q) = 9) pokaže, da je ta izredno
visoka (I2 nad 70 % (Rodseth in Marais, 2016)), kar kaže na vsebinske raz-
like med študijami in potrjuje ustreznost uporabe modela slučajnih učin-
kov za metaanalizo. Na podlagi tega smo v nadaljevanju izvedli analizo
pristranskosti v objavljanju in analize podskupin, da bi ugotovili poten-
cialne razloge za vzorčno in metodološko heterogenost (Kastrin, 2008).
73
pogostost). Kjer so bili podatki dostopni, so bili izpisani tudi deleži in/ali
število vključenih po posameznih skupinah (delež moških in žensk, dele-
ži po starosti).
Metaanaliza
Z uporabo metaanalize smo analizirali vse raziskave medvrstniškega na-
silja v Sloveniji, ki so merile isto spremenljivko (zaznavanje medvrstniške-
ga nasilja med mladostniki) in iz katerih smo te vrednosti lahko pridobi-
li v ustrezni obliki. Podatke smo analizirali s programom Comprehensive
Meta Analysis V3, ki nudi funkcijo avtomatskega izračuna velikosti učin-
kov za nadaljnje analize. Zaradi majhnega števila raziskav, ki so ustrezale
pogojem, je bil izbor popolnoma ustreznih spremenljivk omejen, podatki
pa zbrani v dokaj raznolikih oblikah. Že v izhodišču smo ločili podatke o
zaznavanju medvrstniškega nasilja brez pogoja ponavljanja (vsaj enkrat) in
ponavljajočega (v vprašanju označeno z »vsaj kdaj pa kdaj«, »vsaj obča-
sno« in podobno) in jih analizirali ločeno.
Delež zaznanega medvrstniškega nasilja (vsaj enkrat)
Raziskav, ki so merile zaznano medvrstniško nasilje na splošno in to pred-
stavile v deležih, je bilo zgolj sedem, vendar so nekatere od njih merile več
dimenzij zaznavanja (samoprijavitev, viktimizacija ali opažanje nasilja) in
s tem povečale število vrednosti, razpoložljivih za analizo. Ker predposta-
vljamo, da so zajete raziskave le slučajni del celotne slike populacije, z ra-
znolikimi merskimi instrumenti in vzorci, smo za metaanalizo uporabili
model slučajnih učinkov (Kastrin, 2008), s katerim se ob predpostavki he-
terogenosti raziskav izognemo preozkemu definiranju intervalov zaupa-
nja in s tem precenjevanju točnosti rezultatov (Hunter in Schmidt, 2004).
V Tabeli 2 in Grafu 1 so prikazane ocene velikosti učinkov posame-
znih raziskav in njihovi 95 % intervali zaupanja. Velikosti kvadratov v gra-
fu so sorazmerne z utežjo, dodeljeno posamezni raziskavi na podlagi veli-
kosti vzorca. Opazimo lahko odstopanje vrednosti pri raziskavi Dekleve
(1996), predvsem za vrednosti o zaznavanju opaženega nasilja. Odstopanja
so razvidna tudi pri raziskavi, ki sta jo opravili Cvek in Pšunder (2013).
Skupna ocena velikosti učinka znaša 33,3 % (95 % interval zaupanja: 26,3
% do 41,3 %) zaznanega medvrstniškega nasilja. Izračun statistične hete-
rogenosti (I2 = 99,51 %; Q = 1524.341, df (Q) = 9) pokaže, da je ta izredno
visoka (I2 nad 70 % (Rodseth in Marais, 2016)), kar kaže na vsebinske raz-
like med študijami in potrjuje ustreznost uporabe modela slučajnih učin-
kov za metaanalizo. Na podlagi tega smo v nadaljevanju izvedli analizo
pristranskosti v objavljanju in analize podskupin, da bi ugotovili poten-
cialne razloge za vzorčno in metodološko heterogenost (Kastrin, 2008).
73
