Page 32 - Šolsko polje, XXX, 2019, št. 1-2: Nasilje, šola, družba I, ur. Mitja Sardoč in Barbara Japelj Pavešić
P. 32
šolsko polje, letnik xxviii, številka 5–6
v današnjem času vključuje dejanja, ki bi jih še nedavno razumeli kot po-
polnoma neproblematična: takšna so denimo nasilna dejanja ljudi do ži-
vali. Poleg tega se je raba termina nasilje s kazenskega in vojaškega podro-
čja razširila tudi na druge ravni življenja in odnosov: na primer z razvojem
kategorij družinskega in na spolu utemeljenega nasilja. Premišljanje o na-
silju tako obsega več tipov nasilja, o katerem se v današnjem času govori:
privatno in javno, subjektivno in objektivno, individualno in kolektivno,
medvrstniško, direktno, medosebno in strukturno, uradno in neuradno,
institucionalno, vidno in nevidno, fizično, psihično, ekonomsko in soci-
alno nasilje, nasilje v vojni in nasilje v miru, policijsko nasilje, genocidno
nasilje, spolno nasilje, samonasilje, diskriminacija, terorizem, kršitve pra-
vic, neenakost.3
Nesporno dejstvo je, da je nasilje prisotno tudi v vzgojno-izobraže-
valnih zavodih. O njem poročajo mediji, učitelji, starši, učenci. Na Zavodu
RS za šolstvo so celo pripravili Navodila s priročnikom za obravnavo med-
vrstniškega nasilja v vzgojno-izobraževalnih zavodih z namenom, da za-
poslenim v teh institucijah pomagajo bolje razumeti pojav nasilja med
vrstniki ter se ustrezno odzvati, ko se tovrstno nasilje pojavi.4 Kakor za
druge vrste nasilja, tudi za nasilje v vzgojno-izobraževalnih zavodih ve-
lja, da je odraz družbenih in/ali osebnih razmer in da se pojmovanje, kaj
je nasilno, skozi čas spreminja. Pred petdesetimi leti so bili klofuta v šoli,
klečanje v kotu, oslovska klop… nekaj povsem vsakdanjega, danes bi ta de-
janja označili kot nasilna. Prav tako je včasih težko postaviti mejo med na-
siljem, igrivostjo in razposajenostjo. Skratka, tudi pri opredeljevanju nasi-
lja v vzgojno-izobraževalnih zavodih smo soočeni s podobnimi problemi
kot pri opredelitvi drugih tipov nasilja. Tudi tu se zastavlja osnovno vpra-
šanje: Kaj je nasilje.
V prispevku sem bom zato najprej osredotočila na to temeljno vpra-
šanje: Kaj je nasilje. Odgovor na to pojmovno vprašanje je namreč pred-
pogoj za vse nadaljnje razprave o nasilju: moralna upravičenost nasilja,
ničelna toleranca do nasilja, terorizem, odnos med nasiljem in socialno
pravičnostjo, strukturno nasilje … Skušala bom analizirati in razjasniti
pojem nasilje, prikazati različna stališča v zvezi z nasiljem, vključno z mo-
ralnimi in drugimi načeli ter vrednotami, na katerih ta stališča temelji-
jo. Predstavila bom različne poskuse, kako nevtralno, amoralno defini-
rati nasilje. Takšna nevtralna, amoralna opredelitev nasilja je potrebna,
če sploh hočemo govoriti o moralni upravičenosti nasilja. Nasilje namreč
ni slabo po definiciji. V nasprotnem primeru bi bilo nasilje normativni
3 Gl. Jalušič, 2013: 94.
4 Publikacija je dostopna na spletni strani Zavoda RS za šolstvo.
30
v današnjem času vključuje dejanja, ki bi jih še nedavno razumeli kot po-
polnoma neproblematična: takšna so denimo nasilna dejanja ljudi do ži-
vali. Poleg tega se je raba termina nasilje s kazenskega in vojaškega podro-
čja razširila tudi na druge ravni življenja in odnosov: na primer z razvojem
kategorij družinskega in na spolu utemeljenega nasilja. Premišljanje o na-
silju tako obsega več tipov nasilja, o katerem se v današnjem času govori:
privatno in javno, subjektivno in objektivno, individualno in kolektivno,
medvrstniško, direktno, medosebno in strukturno, uradno in neuradno,
institucionalno, vidno in nevidno, fizično, psihično, ekonomsko in soci-
alno nasilje, nasilje v vojni in nasilje v miru, policijsko nasilje, genocidno
nasilje, spolno nasilje, samonasilje, diskriminacija, terorizem, kršitve pra-
vic, neenakost.3
Nesporno dejstvo je, da je nasilje prisotno tudi v vzgojno-izobraže-
valnih zavodih. O njem poročajo mediji, učitelji, starši, učenci. Na Zavodu
RS za šolstvo so celo pripravili Navodila s priročnikom za obravnavo med-
vrstniškega nasilja v vzgojno-izobraževalnih zavodih z namenom, da za-
poslenim v teh institucijah pomagajo bolje razumeti pojav nasilja med
vrstniki ter se ustrezno odzvati, ko se tovrstno nasilje pojavi.4 Kakor za
druge vrste nasilja, tudi za nasilje v vzgojno-izobraževalnih zavodih ve-
lja, da je odraz družbenih in/ali osebnih razmer in da se pojmovanje, kaj
je nasilno, skozi čas spreminja. Pred petdesetimi leti so bili klofuta v šoli,
klečanje v kotu, oslovska klop… nekaj povsem vsakdanjega, danes bi ta de-
janja označili kot nasilna. Prav tako je včasih težko postaviti mejo med na-
siljem, igrivostjo in razposajenostjo. Skratka, tudi pri opredeljevanju nasi-
lja v vzgojno-izobraževalnih zavodih smo soočeni s podobnimi problemi
kot pri opredelitvi drugih tipov nasilja. Tudi tu se zastavlja osnovno vpra-
šanje: Kaj je nasilje.
V prispevku sem bom zato najprej osredotočila na to temeljno vpra-
šanje: Kaj je nasilje. Odgovor na to pojmovno vprašanje je namreč pred-
pogoj za vse nadaljnje razprave o nasilju: moralna upravičenost nasilja,
ničelna toleranca do nasilja, terorizem, odnos med nasiljem in socialno
pravičnostjo, strukturno nasilje … Skušala bom analizirati in razjasniti
pojem nasilje, prikazati različna stališča v zvezi z nasiljem, vključno z mo-
ralnimi in drugimi načeli ter vrednotami, na katerih ta stališča temelji-
jo. Predstavila bom različne poskuse, kako nevtralno, amoralno defini-
rati nasilje. Takšna nevtralna, amoralna opredelitev nasilja je potrebna,
če sploh hočemo govoriti o moralni upravičenosti nasilja. Nasilje namreč
ni slabo po definiciji. V nasprotnem primeru bi bilo nasilje normativni
3 Gl. Jalušič, 2013: 94.
4 Publikacija je dostopna na spletni strani Zavoda RS za šolstvo.
30
