Page 31 - Šolsko polje, XXX, 2019, št. 1-2: Nasilje, šola, družba I, ur. Mitja Sardoč in Barbara Japelj Pavešić
P. 31
Nasilje – poskus opredelitve in upravičenja
Ingrid Kodelja
Nasilje je navzoče povsod, na nacionalni in internacionalni ravni,
je del javne in privatne sfere, pojavlja se v različnih oblikah, zato
ni presenetljivo, da je tudi opredeljeno na različne načine. Skozi
vsa zgodovinska obdobja se je človeštvo soočalo z nasiljem. Poglejmo samo
vsem znane Božje zapovedi v Drugi Mojzesovi knjigi – celotna druga po-
lovica Dekaloga govori o prepovedi nasilja. Šesta, sedma, osma, deveta in
deseta Božja zapoved prepovedujejo najhujše oblike nasilja, in sicer po vr-
stnem redu od hujših do milejših: »Ne ubijaj!; Ne prešuštvuj!; Ne kradi!;
Ne pričaj po krivem proti svojemu bližnjemu!; Ne želi hiše svojega bli-
žnjega! Ne želi žene svojega bližnjega ne njegovega hlapca in dekle, ne če-
sar koli, kar pripada tvojemu bližnjemu!« (2 Mz 20, 13–17).1 Homerjeva
Iliada se kaže kot ep o nasilju: celotna pesnitev je stkana iz zelo podrob-
nih opisov tega, kako je nasilne smrti umrl ta ali oni junak.2 Tudi 21. sto-
letje se je začelo z nasiljem, z grozo dogodkov 11. septembra 2001 v New
Yorku, s terorizmom in kontinuiranimi napadi na demokratične in nede-
mokratične države. Morda je treba prav zaradi tega, ker smo priče tem do-
godkom, različne oblike nasilja natančneje opredeliti, če ga sploh hoče-
mo omejiti ali vsaj kontrolirati. Nasilje je namreč zelo nejasen pojem, ki
se ga razume in razlaga na različne načine. Na ravni izkušnje se sicer zdi,
da vsi »vemo«,kaj je nasilje, ko pa skušamo navesti osnovne značilnosti,
po katerih bi ga objektivizirali, se znajdemo pred težko nalogo. Pomen in
raba pojma nasilja se skozi čas spreminjata. Dojemanje tega, kaj je nasilno,
1 Zadnja, deseta zapoved ne prepoveduje dejanja nasilja, prepoveduje željo. O tem glej več v:
Girard, 2006: 19–31.
2 Gl. Komel, 2012: 11–16.
29
Ingrid Kodelja
Nasilje je navzoče povsod, na nacionalni in internacionalni ravni,
je del javne in privatne sfere, pojavlja se v različnih oblikah, zato
ni presenetljivo, da je tudi opredeljeno na različne načine. Skozi
vsa zgodovinska obdobja se je človeštvo soočalo z nasiljem. Poglejmo samo
vsem znane Božje zapovedi v Drugi Mojzesovi knjigi – celotna druga po-
lovica Dekaloga govori o prepovedi nasilja. Šesta, sedma, osma, deveta in
deseta Božja zapoved prepovedujejo najhujše oblike nasilja, in sicer po vr-
stnem redu od hujših do milejših: »Ne ubijaj!; Ne prešuštvuj!; Ne kradi!;
Ne pričaj po krivem proti svojemu bližnjemu!; Ne želi hiše svojega bli-
žnjega! Ne želi žene svojega bližnjega ne njegovega hlapca in dekle, ne če-
sar koli, kar pripada tvojemu bližnjemu!« (2 Mz 20, 13–17).1 Homerjeva
Iliada se kaže kot ep o nasilju: celotna pesnitev je stkana iz zelo podrob-
nih opisov tega, kako je nasilne smrti umrl ta ali oni junak.2 Tudi 21. sto-
letje se je začelo z nasiljem, z grozo dogodkov 11. septembra 2001 v New
Yorku, s terorizmom in kontinuiranimi napadi na demokratične in nede-
mokratične države. Morda je treba prav zaradi tega, ker smo priče tem do-
godkom, različne oblike nasilja natančneje opredeliti, če ga sploh hoče-
mo omejiti ali vsaj kontrolirati. Nasilje je namreč zelo nejasen pojem, ki
se ga razume in razlaga na različne načine. Na ravni izkušnje se sicer zdi,
da vsi »vemo«,kaj je nasilje, ko pa skušamo navesti osnovne značilnosti,
po katerih bi ga objektivizirali, se znajdemo pred težko nalogo. Pomen in
raba pojma nasilja se skozi čas spreminjata. Dojemanje tega, kaj je nasilno,
1 Zadnja, deseta zapoved ne prepoveduje dejanja nasilja, prepoveduje željo. O tem glej več v:
Girard, 2006: 19–31.
2 Gl. Komel, 2012: 11–16.
29
