Page 156 - Šolsko polje, XXIX, 2018, no. 1-2: The Language of Neoliberal Education, ed. Mitja Sardoč
P. 156
šolsko polje, letnik xxix, številka 1–2
Odpor do železne kletke “študentske izkušnje”
Ker je visokošolsko izobraževanje (HE) postalo vrednoteno zaradi svoje-
ga prispevka k globalnemu gospodarstvu, so bile prednostne naloge na-
menjene študiju, ki bo neposredno zadostilo potrebam industrije. Vse od
uvedbe šolnin so bili študentje v politikah Združenega kraljestva opre-
deljeni kot ‘stranke’. Skupaj so ti dogodki poudarjali vlogo diplome kot
potrošniškega ‘proizvoda’, kupljenega za zagotovitev prihodnjih zapos-
litev, ne pa procesa izkustvenega učenja, ki se nadaljuje tudi po koncu štu-
dentskega življenja. V tem članku preučujeva, kako se je pristop študen-
tov kot potrošnikov v politikah visokega šolstva nedavno razvil v čvrsto
retoriko, ki poudarja ‘študentsko izkušnjo’ kot paket, ki vključuje pros-
ti čas, blaginjo, prihodnjo zaposlitev in druge ‘dodatke’. Nato se generira
moteč vtis, kjer univerze študentom sedaj podeljujejo zapakirano izkušn-
jo ‘same potrošnje’. Da bi te skrbi natančneje preučili, z analizo kritične
analize diskurza (CDA) analizirava vzorec 20 univerzitetnih študentskih
izkušenj. Na podlagi vsebin iz teh tekstov postavljava vprašanje, komu
‘študentska izkušnja’ resnično koristi? Če je racionalizirana izkušnja zgra-
jena v imenu študentov, so univerze, ki jih George Ritzer opredeljuje kot
‘katedrale potrošnje’, usklajene z vsemi drugimi ponudniki izkušenj po-
trošnikov, kjer so študenti ujeti v ‘železni kletki’, še preden vstopijo na
delovno mesto. Kljub izkrivljeni sliki, ki jo lahko predstavi neoliberalni
diskurz visokošolskih politik, lahko postdigitalno razumevanje ‘študent-
ske izkušnje’ še vedno nudi koristen vpogled v možne poti odpora.
Ključne besede: visokošolsko izobraževanje, neoliberalizem, kritična
analiza diskurza, študentska izkušnja, katedrale potrošnje, železna kletka
154
Odpor do železne kletke “študentske izkušnje”
Ker je visokošolsko izobraževanje (HE) postalo vrednoteno zaradi svoje-
ga prispevka k globalnemu gospodarstvu, so bile prednostne naloge na-
menjene študiju, ki bo neposredno zadostilo potrebam industrije. Vse od
uvedbe šolnin so bili študentje v politikah Združenega kraljestva opre-
deljeni kot ‘stranke’. Skupaj so ti dogodki poudarjali vlogo diplome kot
potrošniškega ‘proizvoda’, kupljenega za zagotovitev prihodnjih zapos-
litev, ne pa procesa izkustvenega učenja, ki se nadaljuje tudi po koncu štu-
dentskega življenja. V tem članku preučujeva, kako se je pristop študen-
tov kot potrošnikov v politikah visokega šolstva nedavno razvil v čvrsto
retoriko, ki poudarja ‘študentsko izkušnjo’ kot paket, ki vključuje pros-
ti čas, blaginjo, prihodnjo zaposlitev in druge ‘dodatke’. Nato se generira
moteč vtis, kjer univerze študentom sedaj podeljujejo zapakirano izkušn-
jo ‘same potrošnje’. Da bi te skrbi natančneje preučili, z analizo kritične
analize diskurza (CDA) analizirava vzorec 20 univerzitetnih študentskih
izkušenj. Na podlagi vsebin iz teh tekstov postavljava vprašanje, komu
‘študentska izkušnja’ resnično koristi? Če je racionalizirana izkušnja zgra-
jena v imenu študentov, so univerze, ki jih George Ritzer opredeljuje kot
‘katedrale potrošnje’, usklajene z vsemi drugimi ponudniki izkušenj po-
trošnikov, kjer so študenti ujeti v ‘železni kletki’, še preden vstopijo na
delovno mesto. Kljub izkrivljeni sliki, ki jo lahko predstavi neoliberalni
diskurz visokošolskih politik, lahko postdigitalno razumevanje ‘študent-
ske izkušnje’ še vedno nudi koristen vpogled v možne poti odpora.
Ključne besede: visokošolsko izobraževanje, neoliberalizem, kritična
analiza diskurza, študentska izkušnja, katedrale potrošnje, železna kletka
154
