Page 192 - Šolsko polje, XXVIII, 2017, no. 1-2: Etika in šola, ur. Marjan Šimenc in Mitja Sardoč
P. 192
šolsko polje, letnik xxviii, številka 1–2
Talents, Natural Lotery and Social (In)Equality
In an ‘ideal’ theory of distributive justice – of a liberal egalitarian pro
venance in particular – talents are part of some sort ‘luck’. In fact, the
possession of a particular talent is arbitrary from a moral perspective as it
pertains to the ‘lottery of birth’ or ‘natural lottery’. On this basis, propo
nents of egalitarianism derive the conclusion that individuals do not de
serve the results of ‘natural lottery’. This paper analyses some of the ne
glected or even overlooked dimension of talents (and the associated idea
of giftedness). The introductory part presents the ‘standard’ horizon on
the discussion of talent and the problems raised by individuals’ ‘natural’
differences. The next section identifies the basic dimensions of talents
Part three discusses the moral equivalence between ‘natural’ and ‘social’
inequalities that is part of the foundations of egalitarian conceptions of
distributive justice. The final part identifies two of the fundamental pro
blems that call into question the coherence of egalitarian conceptions of
social (in)equality.
Key words: talents, natural lottery, social (in)equality, egalitarianism, edu
cation of the gifted
Andraž Teršek
Univerze morajo postati, kar bi morale biti
– tudi zaradi pravice do izobraževanja
Znamenja o tem, katere poti za določanje in uresničevanje svoje družbe
ne vloge ubirajo slovenske univerze, dajejo razloge za veliko zaskrbljenost.
Univerze so se pretežno podredile agresivni neoliberalni in finančno-ka
pitalistični tržni logiki, po kateri naj bi bil posameznik kot univerzite
tni učitelj ali raziskovalec vreden le toliko, kolikor denarja lahko zagoto
vi s svojim delom na trgu. Avtonomije ne zahtevajo ali se je ne poslužujejo
niti tam, kjer bi to morale storiti (ne le, kjer bi to lahko storile). Akadem
ski delavci se premalo osredotočajo na vsebino in etiko delovnih procesov
na univerzah. Postali so pasivni in apatični »sužnji« zrobotizirane teh
nokratske razčlovečenosti. Tudi zato univerze znatno premalo skrbijo za
vzgojo kritično mislečih državljanov, s pristnim in kakovostnim znanjem
opolnomočenih moralnih osebnosti in civilno pogumnih izobražencev.
To je treba spremeniti. Takoj.
Ključne besede: univerze, akademska etika, akademska podrejenost neoli
beralni tržni logiki, znanje – kot vrednota, demokracija
190
Talents, Natural Lotery and Social (In)Equality
In an ‘ideal’ theory of distributive justice – of a liberal egalitarian pro
venance in particular – talents are part of some sort ‘luck’. In fact, the
possession of a particular talent is arbitrary from a moral perspective as it
pertains to the ‘lottery of birth’ or ‘natural lottery’. On this basis, propo
nents of egalitarianism derive the conclusion that individuals do not de
serve the results of ‘natural lottery’. This paper analyses some of the ne
glected or even overlooked dimension of talents (and the associated idea
of giftedness). The introductory part presents the ‘standard’ horizon on
the discussion of talent and the problems raised by individuals’ ‘natural’
differences. The next section identifies the basic dimensions of talents
Part three discusses the moral equivalence between ‘natural’ and ‘social’
inequalities that is part of the foundations of egalitarian conceptions of
distributive justice. The final part identifies two of the fundamental pro
blems that call into question the coherence of egalitarian conceptions of
social (in)equality.
Key words: talents, natural lottery, social (in)equality, egalitarianism, edu
cation of the gifted
Andraž Teršek
Univerze morajo postati, kar bi morale biti
– tudi zaradi pravice do izobraževanja
Znamenja o tem, katere poti za določanje in uresničevanje svoje družbe
ne vloge ubirajo slovenske univerze, dajejo razloge za veliko zaskrbljenost.
Univerze so se pretežno podredile agresivni neoliberalni in finančno-ka
pitalistični tržni logiki, po kateri naj bi bil posameznik kot univerzite
tni učitelj ali raziskovalec vreden le toliko, kolikor denarja lahko zagoto
vi s svojim delom na trgu. Avtonomije ne zahtevajo ali se je ne poslužujejo
niti tam, kjer bi to morale storiti (ne le, kjer bi to lahko storile). Akadem
ski delavci se premalo osredotočajo na vsebino in etiko delovnih procesov
na univerzah. Postali so pasivni in apatični »sužnji« zrobotizirane teh
nokratske razčlovečenosti. Tudi zato univerze znatno premalo skrbijo za
vzgojo kritično mislečih državljanov, s pristnim in kakovostnim znanjem
opolnomočenih moralnih osebnosti in civilno pogumnih izobražencev.
To je treba spremeniti. Takoj.
Ključne besede: univerze, akademska etika, akademska podrejenost neoli
beralni tržni logiki, znanje – kot vrednota, demokracija
190
