Page 194 - Šolsko polje, XXVIII, 2017, no. 1-2: Etika in šola, ur. Marjan Šimenc in Mitja Sardoč
P. 194
šolsko polje, letnik xxviii, številka 1–2

The role of knowledge about aging in creating young people‘a
attitudes to the elderly

With the intensive growth in the number of older people and prolonged
life span in the contemporary postmodern society, it has become increa­
singly important to build positive intergenerational cooperation and pro­
mote education on aging and older people, especially between younger
and older generation. That is why the authors, on the basis of empirical re­
search and scientific literature, examined knowledge about aging among
young people and a connection between knowledge about aging and the
formation of negative attitudes towards older people. The study invol­
ved 609 secondary school students aged 15 to 19 years. The survey results
showed that only one-fifth of young has good knowledge about aging. Re­
lationship between knowledge about aging and ageism is negative, what
means that young people with less knowledge about aging often have ne­
gative attitude towards older people. Therefore, the authors underline the
importance of integrating gerontology content in all stages of education.
Key words: knowledge about aging, youth, attitude to the elderly, the el­
derly, ageism
Ana Šmidhofer

Vpliv filozofske antropologije na slovensko pedagoško misel
v 30. letih 20. stoletja

V prispevku raziskujemo vpliv filozofske antropologije na razvoj slovenske
pedagogike v 30. letih 20. stoletja. Izpostavimo duhoslovno oz. kulturno
pedagogiko in skušamo pokazati, da so vodilni predstavniki te pedagoške
smeri (Karel Ozvald, Franjo Čibej in Stanko Gogala) v svoje pedagoške
koncepte vključevali tako izsledke filozofske antropologije kot tudi feno­
menologije, ki je bila ključnega pomena za njen nastanek. Z obema filo­
zofskima tokovoma so se obravnavani pedagogi seznanili predvsem pre­
ko slovenskega filozofa Franceta Vebra. Vebra, Čibejevega in Gogalovega
profesorja ter Ozvaldovega sodelavca, razumemo kot vezni člen med fi­
lozofsko antropologijo, fenomenologijo in slovensko duhoslovno oz. kul­
turno pedagogiko. V prvem delu prispevka orišemo tiste vidike fenome­
nologije in filozofske antropologije, ki so relevantni za kontekst razprave.
V nadaljevanju pokažemo, da se razumevanje in uporaba fenomenologije
v slovenski duhoslovni pedagoški paradigmi kaže predvsem v povezavi s
Husserlovim pojmovanjem bistvogledja (Wessenschau) kot intuicije. V po­
vezavi s filozofsko antropologijo izpostavimo Schelerjevo pojmovanje člo­
veka. Po Schelerju je bistvo človeka njegova duhovna usmerjenost. Soro­
dno antropološko izhodišče lahko prepoznamo tudi pri Ozvaldu, Čibeju

192
   189   190   191   192   193   194   195   196   197   198   199