Page 203 - Sabina Žnidaršič Žagar, Ženski pa so vzrasle svetlejše dolžnosti nego kuhati in prati ... Digitalna knjižnica, Compendia 1
P. 203
zetek
Namen knjige Ženski so pa vzrasle 201
svetlejše dolžnosti nego kuhati in prati. Podoba in pojavnost žensk na Slo-
venskem: Slovenke, od sredine 19. stoletja do 2. svetovne vojne je ugotoviti,
kako se je vloga, ki je bila ženskam v glavnem pripisovana – namreč vlo-
ga mater in gospodinj –, v obravnavanem časovnem obdobju spremeni-
la. Izhodišče je tako predpostavka, da sta materinstvo in gospodinjstvo
vlogi, s katerima se ženske, ne glede na svoja verska prepričanja, naro-
dnost, raso ali družbeni položaj, zlahka identificirajo. V omenjenem ča-
sovnem obdobju pa se je podoba materinstva pričela spreminjati, posta-
lo je kompleksnejše, pojavile so se nove veščine in vednosti, ki niso izha-
jale iz ženskega »naravnega instinkta«, ampak so se jih morale »naučiti«
in/ali se jim prilagoditi. Podobno bi lahko rekli za učinek tega razvoja na
gospodinjstvo, ki je postajalo vedno bolj kompleksno, naporno in tehno-
loško zahtevno.
Knjiga raziskuje tudi, kako so ženske sprejemale ali se upirale tem
družbeno sprejetim vlogam. Posledica tega razvoja je bil, na primer, ge-
neracijski konflikt med materami in hčerami. Ta nesporazum, ki je bil
rezultat hitro spreminjajočih se življenskih pogojev, pa je bil priložnost
za identifikacijo nove podobe sodobnih žensk, ki so svoja telesa videle v
Namen knjige Ženski so pa vzrasle 201
svetlejše dolžnosti nego kuhati in prati. Podoba in pojavnost žensk na Slo-
venskem: Slovenke, od sredine 19. stoletja do 2. svetovne vojne je ugotoviti,
kako se je vloga, ki je bila ženskam v glavnem pripisovana – namreč vlo-
ga mater in gospodinj –, v obravnavanem časovnem obdobju spremeni-
la. Izhodišče je tako predpostavka, da sta materinstvo in gospodinjstvo
vlogi, s katerima se ženske, ne glede na svoja verska prepričanja, naro-
dnost, raso ali družbeni položaj, zlahka identificirajo. V omenjenem ča-
sovnem obdobju pa se je podoba materinstva pričela spreminjati, posta-
lo je kompleksnejše, pojavile so se nove veščine in vednosti, ki niso izha-
jale iz ženskega »naravnega instinkta«, ampak so se jih morale »naučiti«
in/ali se jim prilagoditi. Podobno bi lahko rekli za učinek tega razvoja na
gospodinjstvo, ki je postajalo vedno bolj kompleksno, naporno in tehno-
loško zahtevno.
Knjiga raziskuje tudi, kako so ženske sprejemale ali se upirale tem
družbeno sprejetim vlogam. Posledica tega razvoja je bil, na primer, ge-
neracijski konflikt med materami in hčerami. Ta nesporazum, ki je bil
rezultat hitro spreminjajočih se življenskih pogojev, pa je bil priložnost
za identifikacijo nove podobe sodobnih žensk, ki so svoja telesa videle v
