Page 184 - Ana Mlekuž in Igor Ž. Žagar, ur. • Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju: Izobraževanje učiteljic in učiteljev za raziskovalno učenje in poučevanje. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2024. Digitalna knjižnica, Dissertationes 48

raziskovanje v vzgoji in izobraževanju: izobraževanje učiteljic in učiteljev ...
znanost), prispevati k nacionalnim ciljem izobraževanja odraslih (npr.
vključevanju ranljivih in učno manj aktivnih skupin ljudi) (Državni zbor
RS, 2022) in razvijati zelene kompetence (Bianchi idr., 2022). Eden od na-
menov je bilo tudi iskanje sinergij npr. med naklonjenostjo naravi (Robin-
son idr., 2021), znanstvenim pristopanjem k učenju (Stevenson idr., 2015) in
zbiranjem podatkov o opraševalcih v lokalnem okolju, pomembnih tako za
občansko znanost kot za izobraževanje (Haywood idr., 2016; Yemini idr.,
2023). Osnovni cilj je bil preizkusiti pristop občanske znanosti z odraslimi
na primeru opraševalcev.

2 Metodologija

2.1 Teoretske osnove
Učenje v občanski znanosti je kompleksen proces, ki ni le individualen,
temveč kolektiven (Kloetzer idr., 2021; Pandya in Dibner, 2018). Skupnostna
znanstvena pismenost je po mnenju Pandye in Kenne Ann Dibner (2018)
več kot vsota individualnih znanj ter se kaže kot vzpostavljena omrežja za-
upanja, vedenja, odnosov, moči in mehanizmov deljenja znanja, kar omo-
goča socialno učenje bolj kot v klasičnem izobraževanju. Ko so vključeni
vidiki sodelovanja in skupnosti, občanska znanost spodbuja socialno učen-
je in izgradnjo skupnosti, s tem pa tudi odziv upravljanja na okoljske prob-
leme (Bogataj, 2020; Fernandez-Gimenez idr., 2008), hkrati pa zadovoljuje
tudi potrebe po ohranjanju in upravljanju virov (McKinley idr., 2017). Po-
leg tega občanska znanost demokratizira znanost, saj znanstveni razvoj od-
pira družbo (Bonney idr., 2016), koristi različnim ciljnim skupinam (znan-
stvenikom, sodelujočim v kampanjah, skupnostim) (Haywood idr., 2016)
pa tudi širši družbi (Church idr., 2019).
Po mnenju Anne H. Toomey idr. (2020) lahko občanska znanost, ki
poteka v lokalnem, torej v za sodelujoče domačem okolju (tako kot v našem
primeru), okrepi navezanost in razumevanje različnih razsežnosti kraja,
npr. osebnega, družbenega in okoljskega, ter udeležencem olajša razume-
vanje njihove vloge v kolektivnem socialno-ekološkem sistemu. Podobne
učinke opazimo pri drugih tipih izobraževanja, ki so prostorsko umešče-
ni (Yemini idr., 2023). Po mnenju Haywooda idr. (2016) kolektivna izmen-
java izkušenj olajša razumevanje večjih sistemov, ekosistemskega proce-
sa in delovanja na lokalni ter regionalni ravni, zaradi česar je skupnostno
učen je pomembno za vsak učni proces. Cantrill idr. (2019) tako ugotavljajo,
da krajevno umeščeni projekti občanske znanosti udeležencem omogočajo

184