Page 15 - Ana Mlekuž in Igor Ž. Žagar, ur. • Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju: Izobraževanje učiteljic in učiteljev za raziskovalno učenje in poučevanje. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2024. Digitalna knjižnica, Dissertationes 48

izobraževanje učiteljic in učiteljev za raziskovalno učenje in poučevanje
Maša Vidmar ter soavtorice in soavtor v sedmem poglavju monogra-
fije poudarjajo, da je duševno zdravje ključnega pomena za razvoj mladih,
njegovo spodbujanje v obdobju odraščanja pa lahko zmanjša težave z du-
ševnim zdravjem v prihodnosti. Osredotočajo se na projekt Erasmus+ me_
HeLi-D, znotraj katerega se ustvarja digitalni nabor orodij za mlade, pri
čemer so v proces oblikovanja vključeni tudi učenci in učenke. V osmem
poglavju se Igor Peras na podlagi raziskave, ki je vključevala primerjavo
med Slovenijo in izbranimi državami EU, osredotoča na doživljanje med-
vrstniškega nasilja in ugotavlja, da so nekateri dejavniki, povezani z vikti-
mizacijo, sicer skladni v vseh vključenih državah, da pa bi lahko nekateri
od njih, ki so pomembni pri zmanjševanju medvrstniškega nasilja drugod,
lahko pomagali izboljšati tovrstna prizadevanja tudi v Sloveniji. V deve-
tem poglavju Joca Zurc ugotavlja, da raziskava z uporabo fokusnih skupin
za oceno zadovoljstva študentk in študentov na Filozofski fakulteti Univer-
ze v Mariboru kaže visoko stopnjo zadovoljstva s študijem ter opredeljuje
ključne dejavnike za občutenja le-tega, kot so razpoložljivost profesorjev in
možnosti zaposlitve.
V desetem poglavju Maša Vidmar in soavtorice ter soavtor ugotavljajo,
da podatki, zbrani med pandemijo covida-19, še vedno nudijo pomembne
vpoglede v duševno zdravje in izobraževanje. Raziskava je namreč poka-
zala, da se je anksioznost zaradi pandemije znižala, vendar je duševno bla-
gostanje ostalo nespremenjeno, pri čemer je čustvena samo učinkovitost
pomembno vplivala na začetne ravni anksioznosti in blagostanja, kar pou-
darja potrebo po razvoju čustvene samoučinkovitosti v preventivnih pro-
gramih in izobraževalnih vsebinah za strokovne delavce v izobraževanju.
Monografija se zaključi s poglavjem Johanne Amalie Robinson ter soavto-
ric in soavtorjev, kjer se osredotočajo na kampanjo »Opazovanje obisko-
valcev sončnic« v okviru projekta Podnebni cilji v vzgoji in izobraževanju,
ki je vključila opazovanje opraševalcev kot indikatorja stanja okolja in od-
ziva na podnebne spremembe. Udeleženke in udeleženci so sadili sončni-
ce, beležili prisotnost opraševalcev ter sodelovali v različnih podpornih de-
javnostih, kar je pripomoglo k boljšemu razumevanju ekosistemov, večji
ekološki ozaveščenosti in spodbujanju socialnega učenja ter razvoja zele-
nih kompetenc.
S širokim naborom tem s področja izobraževanja učiteljic in učiteljev
monografija predstavlja prispevek k razpravi na tem področju ter krepi ide-
jo, da usposabljanje učiteljic in učiteljev za učenje in poučevanje na podlagi
raziskav ni le dodatna sestavina njihovega izobraževanja, temveč temeljni

15