Page 14 - Ana Mlekuž in Igor Ž. Žagar, ur. • Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju: Izobraževanje učiteljic in učiteljev za raziskovalno učenje in poučevanje. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2024. Digitalna knjižnica, Dissertationes 48

raziskovanje v vzgoji in izobraževanju: izobraževanje učiteljic in učiteljev ...
edinstvene izzive svojih učenk in učencev. Vsebina te monografije se poglo-
bi v različne vidike tega pristopa in se prevprašuje, kako je tako za učiteljice
in učitelje kot za učenke in učence mogoče oblikovati učno okolje za spod-
bujanje teh kompetenc.
V prvem poglavju tako Mateja Pšunder in Andreja Kozmus ugotavlja-
ta, da kakovostno poučevanje temelji na dobro usposobljenih in motivira-
nih učiteljih, ki nenehno izpopolnjujejo svoje znanje, pri čemer ima zado-
voljstvo pri delu ključno vlogo pri zmanjševanju izgorelosti in izboljšanju
kakovosti poučevanja. Reševanje težav, ki trenutno pestijo učiteljice in uči-
telje (npr. prevelike delovne obremenitve, pomanjkanje spoštovanja, pre-
natrpani učni načrti), je ključnega pomena za ohranjanje dobrega počutja
učiteljev in izboljšanje kakovosti izobraževanja. Tanja Pavlič v drugem po-
glavju ugotavlja, da se učiteljice in učitelji pri obravnavi družinskih vpra-
šanj v šoli pogosto srečujejo z neprijetnimi situacijami, kar vodi do čustve-
nega nelagodja, komunikacijskih izzivov ter dilem, na katere so vplivale
njihove osebne izkušnje, kar kaže na potrebo po bolj podpornem in vklju-
čujočem šolskem okolju. Tako ohranjanje dobrega počutja učiteljev kot
podporno in vključujoče šolsko okolje sta predpogoj za oblikovanje okolja,
znotraj katerega se lahko razvijajo kompetence, ključne za izobraževanje
učiteljic in učiteljev za raziskovalno učenje in poučevanje.
Mateja Mlinar in Petra Bozovičar v tretjem poglavju preučujeta vpliv
različnih metod skupinske refleksije na zaposlene v institucijah predšol-
ske vzgoje z namenom izboljšanja kakovosti izobraževanja ter spodbujan-
ja strokovnega razvoja. V četrtem poglavju nato Katarina Grom preučuje
prepričanja vzgojiteljic in vzgojiteljev ter učiteljic in učiteljev o strokovnem
razvoju na področju (pred)opismenjevanja, pri čemer se osredotoča na nji-
hovo usposabljanje, samoiniciativno učenje in razpoložljivo podporo. Na
opismenjevanje se osredotoča tudi naslednje poglavje, v katerem Marija Ro-
pič Kop in Nika Vizjak Puškar ugotavljata, da predšolski otroci pred vsto-
pom v osnovno šolo pogosto razvijejo zgodnje spretnosti pisanja in branja,
kot so prepoznavanje črk, prepoznavanje zvokov v besedah in celo branje
kratkih besedil, prepoznavanje in poimenovanje črk pa sta močno poveza-
na s fonemskim zavedanjem, pisanjem ter z branjem, kar poudarja pomen
vključevanja fonemskih vaj v kurikulum za vrtce in poklicnega usposablja-
nja za strokovne delavce v šoli. V naslednjem poglavju Maja Kerneža opo-
zarja na ključno potrebo po razvijanju digitalne pismenosti med osnovno-
šolkami in osnovnošolci ter usposabljanju strokovnih delavk in delavcev za
učinkovito vključevanje digitalnih tehnologij v izobraževanje.

14