Page 71 - Klaudija Šterman Ivančič, Urška Štremfel, Igor Peras in Barbara Japelj Pavešić • Občutek pripadnosti šoli, dobrobit in učna uspešnost učencev in učenk: vpogledi mednarodnih raziskav znanja. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2023
P. 71
čutek pripadnosti šoli kot napovednik učnih dosežkov in dobrobiti učencev in učenk
na zaznavanje nasilja ločeno po spolu, nato pa še glede na status priseljen-
ca učencev in učenk.
Rezultati v okviru raziskave TIMSS kažejo, da občutek pripadnosti
šoli ni značilno povezan z dosežki dečkov v četrtem razredu, je pa napo-
vednik dosežkov v osmem razredu, kjer pojasni tri odstotke variabilnosti
v dosežkih (tabela 13). Pri deklicah podobno ni povezan z dosežki iz ma-
tematike v četrtem razredu, je pa napovednik dosežkov v osmem razredu,
čeprav polovico šibkejši kot pri fantih. Pojasni le en odstotek razlik med do-
sežki deklet (tabela 14).
Občutek pripadnosti šoli je močneje kot z dosežki povezan z zazna-
vanjem učiteljeve zavzetosti pri poučevanju med učenci obeh spolov, ki ga
glede na zajete trditve razumemo kot mero učiteljeve individualne podpo-
re ali pozornosti do učenca. Med dečki pojasni občutek pripadnosti šoli kar
33 odstotkov variabilnosti v zaznavi zavzetosti poučevanja v četrtem razre-
du in 27 odstotkov v osmem razredu (tabela 13), pri četrtošolkah pa 31 od-
stotkov in osmošolkah 25 odstotkov variance med zaznano učiteljevo zav-
zetostjo pri poučevanju (tabela 14).
Rezultati tudi kažejo, da občutek pripadnosti šoli ni tako močno kot z
zaznavanjem učiteljeve zavzetosti pri poučevanju povezan z izpostavljeno-
stjo nasilju ali, bolje, odmaknjenosti od nasilja, ki ga sporočajo višje vred-
nosti tega kazalnika. Zanimiva je razlika v povezanosti pri četrtošolcih in
osmošolcih, saj učinek občutka pripadnosti šoli pade za četrtino, delež po-
jasnjene variance izpostavljenosti nasilju od četrtega do osmega razreda pa
za polovico oziroma na dva odstotka (tabela 13).
Med deklicami v četrtem razredu občutek pripadnosti šoli nekoliko
močneje napoveduje izpostavljenost nasilju kot med dečki, med osmošol-
kami pa še dvakrat močneje kot med dečki in hkrati bolj kot v četrtem
razredu. Pojasni štiri odstotke variance v izpostavljenosti nasilju v četrtem
razredu in sedem odstotkov v osmem razredu (tabela 14).
Če povzamemo, je občutek pripadnosti šoli značilno povezan z
učiteljevo zavzetostjo pri poučevanju matematike in zaznavanjem nasilja v
šoli pri obeh spolih, z dosežki pa le med učenci in učenkami osmega razreda.
Med spoloma so razlike v povezanosti občutka pripadnosti šoli z nasiljem
predvsem v osmem razredu, saj je pri dekletih občutek pripadnosti šoli zelo
povezan z njihovo izpostavljenostjo nasilju, pri fantih pa šibko. Zelo moč-
no je občutek pripadnosti šoli za oba spola in v obeh razredih povezan z za-
znavo učiteljeve zavzetosti poučevanja matematike, ki odraža učiteljevo in-
71
na zaznavanje nasilja ločeno po spolu, nato pa še glede na status priseljen-
ca učencev in učenk.
Rezultati v okviru raziskave TIMSS kažejo, da občutek pripadnosti
šoli ni značilno povezan z dosežki dečkov v četrtem razredu, je pa napo-
vednik dosežkov v osmem razredu, kjer pojasni tri odstotke variabilnosti
v dosežkih (tabela 13). Pri deklicah podobno ni povezan z dosežki iz ma-
tematike v četrtem razredu, je pa napovednik dosežkov v osmem razredu,
čeprav polovico šibkejši kot pri fantih. Pojasni le en odstotek razlik med do-
sežki deklet (tabela 14).
Občutek pripadnosti šoli je močneje kot z dosežki povezan z zazna-
vanjem učiteljeve zavzetosti pri poučevanju med učenci obeh spolov, ki ga
glede na zajete trditve razumemo kot mero učiteljeve individualne podpo-
re ali pozornosti do učenca. Med dečki pojasni občutek pripadnosti šoli kar
33 odstotkov variabilnosti v zaznavi zavzetosti poučevanja v četrtem razre-
du in 27 odstotkov v osmem razredu (tabela 13), pri četrtošolkah pa 31 od-
stotkov in osmošolkah 25 odstotkov variance med zaznano učiteljevo zav-
zetostjo pri poučevanju (tabela 14).
Rezultati tudi kažejo, da občutek pripadnosti šoli ni tako močno kot z
zaznavanjem učiteljeve zavzetosti pri poučevanju povezan z izpostavljeno-
stjo nasilju ali, bolje, odmaknjenosti od nasilja, ki ga sporočajo višje vred-
nosti tega kazalnika. Zanimiva je razlika v povezanosti pri četrtošolcih in
osmošolcih, saj učinek občutka pripadnosti šoli pade za četrtino, delež po-
jasnjene variance izpostavljenosti nasilju od četrtega do osmega razreda pa
za polovico oziroma na dva odstotka (tabela 13).
Med deklicami v četrtem razredu občutek pripadnosti šoli nekoliko
močneje napoveduje izpostavljenost nasilju kot med dečki, med osmošol-
kami pa še dvakrat močneje kot med dečki in hkrati bolj kot v četrtem
razredu. Pojasni štiri odstotke variance v izpostavljenosti nasilju v četrtem
razredu in sedem odstotkov v osmem razredu (tabela 14).
Če povzamemo, je občutek pripadnosti šoli značilno povezan z
učiteljevo zavzetostjo pri poučevanju matematike in zaznavanjem nasilja v
šoli pri obeh spolih, z dosežki pa le med učenci in učenkami osmega razreda.
Med spoloma so razlike v povezanosti občutka pripadnosti šoli z nasiljem
predvsem v osmem razredu, saj je pri dekletih občutek pripadnosti šoli zelo
povezan z njihovo izpostavljenostjo nasilju, pri fantih pa šibko. Zelo moč-
no je občutek pripadnosti šoli za oba spola in v obeh razredih povezan z za-
znavo učiteljeve zavzetosti poučevanja matematike, ki odraža učiteljevo in-
71
