Page 195 - Ana Mlekuž in Igor Ž. Žagar, ur. • Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju: Digitalizacija vzgoje in izobraževanja – priložnosti in pasti. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2023. Digitalna knjižnica, Dissertationes 46
P. 195
d šolo in športom: dvojna kariera slovenskih dijakinj športnic in dijakov športnikov
ki, ki niso vključeni v tekmovalni šport. Rezultati so skladni z izsledki ne-
katerih prejšnjih raziskav (npr. Tekavc, 2015), ki podobno kažejo na to, da
v primerjavi z moškimi ženske tekom svoje dvojne kariere zaznavajo več
negativnih vidikov, in dajejo teoretsko podlago raziskavam, ki poročajo o
slabšem duševnem zdravju športnic v primerjavi s športniki (npr. Kegela-
ers et al., 2022). K slednjemu lahko pripomore tudi maladaptivni perfekci-
onizem, ki je prav tako značilnejši za športnice kot športnike (Prnjak et al.,
2019). Slednje lahko nakazujejo tudi rezultati pričujoče raziskave, v kateri
so dijakinje športnice v primerjavi z dijaki športniki pri sebi višje ocenile
kompetence za dvojno kariero, kot so načrtovanje svoje dolgoročne kariere
in medsebojno usklajevanje različnih področij.
Dijakinje športnike in dijaki športniki največ zadovoljstva izražajo s
svojim športom, telesnim zdravjem in usklajevanjem šole in športa. Podat-
ki so spodbudni, saj ponovno govorijo o tem, da okolja, kot so srednje šole
s športnimi programi, zadovoljujejo številne in raznolike potrebe mladih
športnic ter športnikov in zagotavljajo pogoje za čim boljše zdravje dijakinj
ter dijakov. Tukaj pa je treba omeniti še vidik spanja, saj gre za področje, na
katerem so udeleženke in udeleženci izkazali najnižje zadovoljstvo. Dom-
nevamo lahko, da gre predvsem za pomanjkanje spanja, ki ob številnih šol-
skih in športnih obveznostih, ki jih imajo mladi športnice in športniki, ne
preseneča. V problem pomanjkanja časa za dovoljšen in kvaliteten poči-
tek mladih športnic in športnikov bi se tako veljalo v prihodnje bolj usme-
riti in načrtovati nekatere skupne strategije dela športnih ter šolskih orga-
nizacij, kot so npr.: manj treningov v zgodnjih jutranjih in poznih večernih
urah, izmenjava ur pouka z urami športnega treninga, dostopnost športnih
objektov tekom dneva.
Literatura
Baron-Thiene, Anna in Dorothee Alfermann. »Personal characteristics as pre-
dictors for dual career dropout versus continuation–A prospective study
of adolescent athletes from German elite sport schools.« Psychology of
Sport and Exercise 21, (2015): 42-49.
Brettschneider, Wolf-Dietrich. »Risks and opportunities: adolescents in top-
-level sport ñ growing up with the pressures of school and training.« Eu-
ropean Physical Education Review 5, št. 2 (1999): 121-133.
Bruner, M. W., K. J. Munroe-Chandler in Kevin S. Spink. »Entry into elite
sport: A preliminary investigation into the transition experiences of roo-
kie athletes.« Journal of Applied Sport Psychology 20, št. 2 (2008): 236-252.
195
ki, ki niso vključeni v tekmovalni šport. Rezultati so skladni z izsledki ne-
katerih prejšnjih raziskav (npr. Tekavc, 2015), ki podobno kažejo na to, da
v primerjavi z moškimi ženske tekom svoje dvojne kariere zaznavajo več
negativnih vidikov, in dajejo teoretsko podlago raziskavam, ki poročajo o
slabšem duševnem zdravju športnic v primerjavi s športniki (npr. Kegela-
ers et al., 2022). K slednjemu lahko pripomore tudi maladaptivni perfekci-
onizem, ki je prav tako značilnejši za športnice kot športnike (Prnjak et al.,
2019). Slednje lahko nakazujejo tudi rezultati pričujoče raziskave, v kateri
so dijakinje športnice v primerjavi z dijaki športniki pri sebi višje ocenile
kompetence za dvojno kariero, kot so načrtovanje svoje dolgoročne kariere
in medsebojno usklajevanje različnih področij.
Dijakinje športnike in dijaki športniki največ zadovoljstva izražajo s
svojim športom, telesnim zdravjem in usklajevanjem šole in športa. Podat-
ki so spodbudni, saj ponovno govorijo o tem, da okolja, kot so srednje šole
s športnimi programi, zadovoljujejo številne in raznolike potrebe mladih
športnic ter športnikov in zagotavljajo pogoje za čim boljše zdravje dijakinj
ter dijakov. Tukaj pa je treba omeniti še vidik spanja, saj gre za področje, na
katerem so udeleženke in udeleženci izkazali najnižje zadovoljstvo. Dom-
nevamo lahko, da gre predvsem za pomanjkanje spanja, ki ob številnih šol-
skih in športnih obveznostih, ki jih imajo mladi športnice in športniki, ne
preseneča. V problem pomanjkanja časa za dovoljšen in kvaliteten poči-
tek mladih športnic in športnikov bi se tako veljalo v prihodnje bolj usme-
riti in načrtovati nekatere skupne strategije dela športnih ter šolskih orga-
nizacij, kot so npr.: manj treningov v zgodnjih jutranjih in poznih večernih
urah, izmenjava ur pouka z urami športnega treninga, dostopnost športnih
objektov tekom dneva.
Literatura
Baron-Thiene, Anna in Dorothee Alfermann. »Personal characteristics as pre-
dictors for dual career dropout versus continuation–A prospective study
of adolescent athletes from German elite sport schools.« Psychology of
Sport and Exercise 21, (2015): 42-49.
Brettschneider, Wolf-Dietrich. »Risks and opportunities: adolescents in top-
-level sport ñ growing up with the pressures of school and training.« Eu-
ropean Physical Education Review 5, št. 2 (1999): 121-133.
Bruner, M. W., K. J. Munroe-Chandler in Kevin S. Spink. »Entry into elite
sport: A preliminary investigation into the transition experiences of roo-
kie athletes.« Journal of Applied Sport Psychology 20, št. 2 (2008): 236-252.
195
