Page 78 - Klaudija Šterman Ivančič in Urška Štremfel • Globalne kompetence slovenskih učencev in učenk: konceptualni in empirični vpogledi. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2023. Digitalna knjižnica, Dissertationes 45
P. 78
obalne kompetence slovenskih učencev in učenk: konceptualni in empirični vpogledi
Tudi glede na vrednost indeksa spretnosti miselnega prilagajanja
(–0,01) se Slovenija umešča v povprečje držav OECD (slika 5). Izmed pri-
merjanih držav so svojo spretnost miselnega prilagajanja najnižje oceni-
li učenci iz Macaa, Italije, Grčije in Hongkonga, najvišje pa učenci iz Bosne
in Hercegovine, Severne Makedonije in Španije. Izmed evropskih držav so
o nižji spretnosti miselnega prilagajanja od slovenskih 15-letnikov poročali
učenci s Hrvaškega, iz Latvije, Bolgarije, z Madžarskega, iz Avstrije, Fran-
cije, s Portugalskega, Slovaškega, iz Grčije in Italije (Šterman Ivančič idr.,
2020, str. 34).
Podobno velja tudi za vrednost indeksa zavedanja o globalnih vpra-
šanjih (–0,01) (slika 6). Izmed primerjanih držav so svoje zavedanje o glo-
balnih vprašanjih najnižje ocenili učenci iz Romunije, Macaa in Južne Ko-
reje, najvišje pa učenci iz Albanije, Litve in Grčije. Izmed evropskih držav
so o značilno nižjem zavedanju o globalnih vprašanjih od slovenskih
15-letnikov poleg Romunije poročali še učenci z Madžarskega, iz Bolgarije,
Latvije in s Slovaškega (Šterman Ivančič idr., 2020, str. 18).
Pri oceni samoučinkovitosti pri pojasnjevanju globalnih vprašanj in
odzivnosti na globalna vprašanja (sliki 7 in 8) so rezultati nekoliko drugač-
ni, in sicer sta vrednosti indeksov zaznane samoučinkovitosti pri pojasnje-
vanju globalnih vprašanj in odzivanja na globalna vprašanja za Slovenijo
značilno pod povprečjem držav OECD (–0,09 in –0,10).
Izmed primerjanih držav so svojo samoučinkovitost na področju po-
jasnjevanja globalnih vprašanj najnižje ocenili učenci iz Severne Makedo-
nije, s Kosova in iz Romunije, najvišje pa učenci iz Albanije, Nemčije in
Južne Koreje, izmed evropskih držav pa so o nižji samoučinkovitosti na po-
dročju globalnih vprašanj od slovenskih 15-letnikov poleg Romunije poro-
čali še učenci iz Estonije, z Islandije in iz Italije (Šterman Ivančič idr., 2020,
str. 21).
Pri oceni odzivnost na globalna vprašanja so se izmed primerjanih
držav najvišje ocenili učenci in učenke iz Albanije in Južne Koreje, najniž-
je pa učenci s Slovaškega in iz Nemčije, izmed vseh evropskih držav pa so o
slabši odzivnosti na globalna vprašanja od slovenskih 15-letnikov poročali
učenci iz Italije, Romunije, s Poljskega, iz Estonije, Avstrije, Latvije, z Ma-
džarskega, iz Nemčije in s Slovaškega (prav tam, str. 44).
78
Tudi glede na vrednost indeksa spretnosti miselnega prilagajanja
(–0,01) se Slovenija umešča v povprečje držav OECD (slika 5). Izmed pri-
merjanih držav so svojo spretnost miselnega prilagajanja najnižje oceni-
li učenci iz Macaa, Italije, Grčije in Hongkonga, najvišje pa učenci iz Bosne
in Hercegovine, Severne Makedonije in Španije. Izmed evropskih držav so
o nižji spretnosti miselnega prilagajanja od slovenskih 15-letnikov poročali
učenci s Hrvaškega, iz Latvije, Bolgarije, z Madžarskega, iz Avstrije, Fran-
cije, s Portugalskega, Slovaškega, iz Grčije in Italije (Šterman Ivančič idr.,
2020, str. 34).
Podobno velja tudi za vrednost indeksa zavedanja o globalnih vpra-
šanjih (–0,01) (slika 6). Izmed primerjanih držav so svoje zavedanje o glo-
balnih vprašanjih najnižje ocenili učenci iz Romunije, Macaa in Južne Ko-
reje, najvišje pa učenci iz Albanije, Litve in Grčije. Izmed evropskih držav
so o značilno nižjem zavedanju o globalnih vprašanjih od slovenskih
15-letnikov poleg Romunije poročali še učenci z Madžarskega, iz Bolgarije,
Latvije in s Slovaškega (Šterman Ivančič idr., 2020, str. 18).
Pri oceni samoučinkovitosti pri pojasnjevanju globalnih vprašanj in
odzivnosti na globalna vprašanja (sliki 7 in 8) so rezultati nekoliko drugač-
ni, in sicer sta vrednosti indeksov zaznane samoučinkovitosti pri pojasnje-
vanju globalnih vprašanj in odzivanja na globalna vprašanja za Slovenijo
značilno pod povprečjem držav OECD (–0,09 in –0,10).
Izmed primerjanih držav so svojo samoučinkovitost na področju po-
jasnjevanja globalnih vprašanj najnižje ocenili učenci iz Severne Makedo-
nije, s Kosova in iz Romunije, najvišje pa učenci iz Albanije, Nemčije in
Južne Koreje, izmed evropskih držav pa so o nižji samoučinkovitosti na po-
dročju globalnih vprašanj od slovenskih 15-letnikov poleg Romunije poro-
čali še učenci iz Estonije, z Islandije in iz Italije (Šterman Ivančič idr., 2020,
str. 21).
Pri oceni odzivnost na globalna vprašanja so se izmed primerjanih
držav najvišje ocenili učenci in učenke iz Albanije in Južne Koreje, najniž-
je pa učenci s Slovaškega in iz Nemčije, izmed vseh evropskih držav pa so o
slabši odzivnosti na globalna vprašanja od slovenskih 15-letnikov poročali
učenci iz Italije, Romunije, s Poljskega, iz Estonije, Avstrije, Latvije, z Ma-
džarskega, iz Nemčije in s Slovaškega (prav tam, str. 44).
78
