Page 85 - Kozina, Ana, Tina Pivec, Ana Mlekuž, Urška Štremfel, Janja Žmavc, Katja Košir, Ajda Mlakar, Martina Zakšek. 2022. Pozitivni razvoj mladih v Sloveniji: razvojne poti v kontekstu migracij. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2022. Digitalna knjižnica, Documenta 22.
P. 85
anji viri Meje in pričakovanja Osnovna šola Srednja šola
Notranji viri Konstruktivna raba časa M SD M SD
3,05 0,51 3,07 0,47
Zavezanost učenju 2,62 0,57 2,50 0,61
Pozitivne vrednote 3,03 0,52 2,98 0,47
Socialne spretnosti 3,16 0,47 3,16 0,41
Pozitivna identiteta 3,10 0,52 3,07 0,47
2,97 0,60 2,90 0,62
Pri spremenljivkah podpora (Z = –2,97; p = 0,003), konstruktivna raba časa (Z =
–3,39; p = 0,001), zavezanost učenju (Z = –2,79; p = 0,005) in pozitivna identite-
ta (Z = –2,30; p = 0,021) med skupinama posameznikov_ic, ki obiskujejo osnov-
no in srednjo šolo, obstajajo statistično značilne razlike. Iz tabele je razvidno,
da osnovnošolci_ke pri omenjenih štirih spremenljivkah v povprečju dosegajo
višje povprečne vrednosti kot srednješolci_ke.
85
Tretje merjenje
Tabela 63: Povprečja in standardna deviacija za razvojne vire glede na
raven šolanja v tretjem merjenju
Zunanji viri Podpora Osnovna šola Srednja šola
Notranji viri Opolnomočenje M SD M SD
Meje in pričakovanja 3,05 0,60 3,00 0,59
Konstruktivna raba časa 3,32 0,53 3,36 0,48
Zavezanost učenju 3,04 0,52 3,07 0,49
Pozitivne vrednote 2,65 0,61 2,54 0,60
Socialne spretnosti 2,96 0,53 2,93 0,50
Pozitivna identiteta 3,18 0,46 3,18 0,43
3,11 0,52 3,11 0,48
3,01 0,65 2,95 0,62
Pri spremenljivkah konstruktivna raba časa (Z = –3,54; p < 0,001) in pozitivna
identiteta (Z = –2,35; p = 0,019) med skupinama posameznikov_ic, ki obiskujejo
osnovno in srednjo šolo, obstajajo statistično značilne razlike. Iz tabele je razvi-
dno, da osnovnošolci_ke pri omenjenih dveh spremenljivkah v povprečju do-
segajo višje povprečne vrednosti kot srednješolci_ke.
kvantitativni del: analize vprašalnikov
Notranji viri Konstruktivna raba časa M SD M SD
3,05 0,51 3,07 0,47
Zavezanost učenju 2,62 0,57 2,50 0,61
Pozitivne vrednote 3,03 0,52 2,98 0,47
Socialne spretnosti 3,16 0,47 3,16 0,41
Pozitivna identiteta 3,10 0,52 3,07 0,47
2,97 0,60 2,90 0,62
Pri spremenljivkah podpora (Z = –2,97; p = 0,003), konstruktivna raba časa (Z =
–3,39; p = 0,001), zavezanost učenju (Z = –2,79; p = 0,005) in pozitivna identite-
ta (Z = –2,30; p = 0,021) med skupinama posameznikov_ic, ki obiskujejo osnov-
no in srednjo šolo, obstajajo statistično značilne razlike. Iz tabele je razvidno,
da osnovnošolci_ke pri omenjenih štirih spremenljivkah v povprečju dosegajo
višje povprečne vrednosti kot srednješolci_ke.
85
Tretje merjenje
Tabela 63: Povprečja in standardna deviacija za razvojne vire glede na
raven šolanja v tretjem merjenju
Zunanji viri Podpora Osnovna šola Srednja šola
Notranji viri Opolnomočenje M SD M SD
Meje in pričakovanja 3,05 0,60 3,00 0,59
Konstruktivna raba časa 3,32 0,53 3,36 0,48
Zavezanost učenju 3,04 0,52 3,07 0,49
Pozitivne vrednote 2,65 0,61 2,54 0,60
Socialne spretnosti 2,96 0,53 2,93 0,50
Pozitivna identiteta 3,18 0,46 3,18 0,43
3,11 0,52 3,11 0,48
3,01 0,65 2,95 0,62
Pri spremenljivkah konstruktivna raba časa (Z = –3,54; p < 0,001) in pozitivna
identiteta (Z = –2,35; p = 0,019) med skupinama posameznikov_ic, ki obiskujejo
osnovno in srednjo šolo, obstajajo statistično značilne razlike. Iz tabele je razvi-
dno, da osnovnošolci_ke pri omenjenih dveh spremenljivkah v povprečju do-
segajo višje povprečne vrednosti kot srednješolci_ke.
kvantitativni del: analize vprašalnikov
