Page 550 - Kozina, Ana, Tina Pivec, Ana Mlekuž, Urška Štremfel, Janja Žmavc, Katja Košir, Ajda Mlakar, Martina Zakšek. 2022. Pozitivni razvoj mladih v Sloveniji: razvojne poti v kontekstu migracij. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2022. Digitalna knjižnica, Documenta 22.
P. 550
Tabela 3: Numerusi, povprečja in standardne deviacije za nasilna vedenja
v štirih točkah merjenja
Prvi val Drugi val Tretji val Četrti val
N M SD M SD M SD M SD
Nasilje 423 1,22 0,34 1,27 0,47 1,24 0,47 1,20 0,45
Telesno nasilje 424 1,12 0,30 / / 1,15 0,47 1,11 0,46
Besedno nasilje 423 1,39 0,59 1,37 0,58 1,41 0,66 1,34 0,63
Odnosno nasilje 423 1,16 0,34 1,17 0,43 1,18 0,46 1,15 0,42
Spletno nasilje 422 1,14 0,30 1,16 0,39 1,14 0,34 1,12 0,41
Viktimizacija 423 1,25 0,46 1,29 0,64 1,21 0,52 1,19 0,48
Telesna viktimizacija 424 1,10 0,33 / / 1,12 0,45 1,09 0,43
Besedna viktimizacija 423 1,41 0,76 1,34 0,73 1,32 0,72 1,27 0,62
Odnosna viktimizacija 423 1,24 0,50 1,24 0,60 1,20 0,55 1,20 0,54
550 Spletna viktimizacija 422 1,07 0,24 1,09 0,41 1,08 0,33 1,07 0,39
1. Nasilno vedenje
Pri spremenljivki nasilno vedenje se je izkazalo, da med povprečji podatkov v
vseh štirih časovnih točkah zbiranja podatkov obstajajo statistično značilne
razlike (χ2(3) = 26,57; p < 0,001). Parne primerjave, izvedene s pomočjo Wilcoxo-
novega testa (s prilagojeno statistično pomembnostjo p = 0,008), so pokaza-
le, da statistično značilna razlika obstaja med prvim in četrtim (Z = –4,23; p <
0,001), drugim in četrtim (Z = –4,48; p < 0,001) ter tretjim in četrtim (Z = –3,86;
p < 0,001) valom zbiranja podatkov. Pri tem so posameznice_ki v drugem mer-
jenju poročali o najvišjih rezultatih nasilnega vedenja, sledi tretji val, nato prvi
in nazadnje četrta točka zbiranja podatkov (vsi ostali p > 0,038).
2. Telesno nasilje (brez drugega vala)
Pri spremenljivki telesno nasilje se je izkazalo, da med povprečji podatkov v
treh časovnih točkah zbiranja podatkov obstajajo statistično značilne razlike
(χ2(2) = 12,98; p = 0,002). Parne primerjave, izvedene s pomočjo Wilcoxonovega
testa (s prilagojeno statistično pomembnostjo p = 0,017), so pokazale, da sta-
tistično značilna razlika obstaja med prvim in četrtim (Z = –2,66; p = 0,008) ter
tretjim in četrtim (Z = –2,93; p = 0,003) valom zbiranja podatkov. Pri tem so po-
sameznice_ki v tretjem merjenju poročali o najvišjih rezultatih telesnega nasil-
ja, sledi prvi val in nazadnje četrta točka zbiranja podatkov (vsi ostali p > 0,868).
pozitivni razvoj mladih v sloveniji: razvojne poti v kontekstu migracij
v štirih točkah merjenja
Prvi val Drugi val Tretji val Četrti val
N M SD M SD M SD M SD
Nasilje 423 1,22 0,34 1,27 0,47 1,24 0,47 1,20 0,45
Telesno nasilje 424 1,12 0,30 / / 1,15 0,47 1,11 0,46
Besedno nasilje 423 1,39 0,59 1,37 0,58 1,41 0,66 1,34 0,63
Odnosno nasilje 423 1,16 0,34 1,17 0,43 1,18 0,46 1,15 0,42
Spletno nasilje 422 1,14 0,30 1,16 0,39 1,14 0,34 1,12 0,41
Viktimizacija 423 1,25 0,46 1,29 0,64 1,21 0,52 1,19 0,48
Telesna viktimizacija 424 1,10 0,33 / / 1,12 0,45 1,09 0,43
Besedna viktimizacija 423 1,41 0,76 1,34 0,73 1,32 0,72 1,27 0,62
Odnosna viktimizacija 423 1,24 0,50 1,24 0,60 1,20 0,55 1,20 0,54
550 Spletna viktimizacija 422 1,07 0,24 1,09 0,41 1,08 0,33 1,07 0,39
1. Nasilno vedenje
Pri spremenljivki nasilno vedenje se je izkazalo, da med povprečji podatkov v
vseh štirih časovnih točkah zbiranja podatkov obstajajo statistično značilne
razlike (χ2(3) = 26,57; p < 0,001). Parne primerjave, izvedene s pomočjo Wilcoxo-
novega testa (s prilagojeno statistično pomembnostjo p = 0,008), so pokaza-
le, da statistično značilna razlika obstaja med prvim in četrtim (Z = –4,23; p <
0,001), drugim in četrtim (Z = –4,48; p < 0,001) ter tretjim in četrtim (Z = –3,86;
p < 0,001) valom zbiranja podatkov. Pri tem so posameznice_ki v drugem mer-
jenju poročali o najvišjih rezultatih nasilnega vedenja, sledi tretji val, nato prvi
in nazadnje četrta točka zbiranja podatkov (vsi ostali p > 0,038).
2. Telesno nasilje (brez drugega vala)
Pri spremenljivki telesno nasilje se je izkazalo, da med povprečji podatkov v
treh časovnih točkah zbiranja podatkov obstajajo statistično značilne razlike
(χ2(2) = 12,98; p = 0,002). Parne primerjave, izvedene s pomočjo Wilcoxonovega
testa (s prilagojeno statistično pomembnostjo p = 0,017), so pokazale, da sta-
tistično značilna razlika obstaja med prvim in četrtim (Z = –2,66; p = 0,008) ter
tretjim in četrtim (Z = –2,93; p = 0,003) valom zbiranja podatkov. Pri tem so po-
sameznice_ki v tretjem merjenju poročali o najvišjih rezultatih telesnega nasil-
ja, sledi prvi val in nazadnje četrta točka zbiranja podatkov (vsi ostali p > 0,868).
pozitivni razvoj mladih v sloveniji: razvojne poti v kontekstu migracij
