Page 222 - Kozina, Ana, Tina Pivec, Ana Mlekuž, Urška Štremfel, Janja Žmavc, Katja Košir, Ajda Mlakar, Martina Zakšek. 2022. Pozitivni razvoj mladih v Sloveniji: razvojne poti v kontekstu migracij. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2022. Digitalna knjižnica, Documenta 22.
P. 222
ela 238: Povprečja in standardna deviacija za pripadnost, različnost in
prispevanje glede na državo rojstva učenca_ke oz. dijaka_inje, matere in
očeta v tretjem merjenju
Učenec_ka Mati Oče
Slovenija Druge države Slovenija Druge države Slovenija Druge države
M SD M SD M SD M SD M SD M SD
Pripadnost 3,07 0,54 3,12 0,56 3,07 0,54 3,09 0,58 3,06 0,54 3,14 0,55
Različnost
Prispevanje 3,56 0,98 3,33 0,90 3,57 0,99 3,32 0,91 3,57 0,98 3,37 0,94
2,56 0,65 2,56 0,65 2,56 0,65 2,57 0,67 2,55 0,64 2,61 0,70
Zavzemanje perspektive: razlike med skupinami je moč opaziti pri primerja-
vi udeleženk_cev glede na poreklo mame (Z = –2,03; p = 0,042), kjer višje pov-
prečje dosegajo posamezniki_ce, katerih matere so rojene v drugih državah.
Čustva: razlike med skupinami obstajajo glede na državo rojstva učenca_
ke (Z = –2,15; p = 0,031), in sicer imajo višjo aritmetično sredino posamezniki_
222 ce, rojeni v Sloveniji.
Skrbi: razlike med skupinami lahko opazimo pri primerjavi udeleženk_cev
glede na poreklo mame (Z = –2,67; p = 0,008), kjer višje povprečje dosegajo
posamezniki_ce, katerih matere so rojene v drugih državah; ter pri primerjavi
udeleženk_cev glede na poreklo očeta (Z = –2,08; p = 0,038), kjer višje povpreč-
je dosegajo posamezniki_ce, katerih očetje so rojeni v drugih državah.
Pripadnost: razlike med skupinami obstajajo pri primerjavi udeleženk_cev
glede na poreklo očeta (Z = –2,11; p = 0,035), kjer višje povprečje dosegajo po-
samezniki_ce, katerih očetje so rojeni v drugih državah.
Različnost: razlike med skupinami obstajajo glede na državo rojstva učen-
ca_ke (Z = –2,41; p = 0,016), in sicer imajo višjo aritmetično sredino posamez-
niki_ce, rojeni v Sloveniji; pri primerjavi udeleženk_cev glede na poreklo ma-
me (Z = –3,63; p < 0,001), kjer višje povprečje dosegajo posamezniki_ce, katerih
matere so rojene v Sloveniji; ter pri primerjavi udeleženk_cev glede na poreklo
očeta (Z = –3,01; p = 0,003), kjer višje povprečje dosegajo posamezniki_ce, ka-
terih očetje so rojeni v Sloveniji.
t-test za dva neodvisna vzorca za čuječnost:
t-test za dva neodvisna vzorca za spremenljivko čuječnost je pokazal, da med
skupinami glede na poreklo mame statistično značilne razlike ne obstajajo
(t(1432) = –0,33; p = 0,739).
pozitivni razvoj mladih v sloveniji: razvojne poti v kontekstu migracij
prispevanje glede na državo rojstva učenca_ke oz. dijaka_inje, matere in
očeta v tretjem merjenju
Učenec_ka Mati Oče
Slovenija Druge države Slovenija Druge države Slovenija Druge države
M SD M SD M SD M SD M SD M SD
Pripadnost 3,07 0,54 3,12 0,56 3,07 0,54 3,09 0,58 3,06 0,54 3,14 0,55
Različnost
Prispevanje 3,56 0,98 3,33 0,90 3,57 0,99 3,32 0,91 3,57 0,98 3,37 0,94
2,56 0,65 2,56 0,65 2,56 0,65 2,57 0,67 2,55 0,64 2,61 0,70
Zavzemanje perspektive: razlike med skupinami je moč opaziti pri primerja-
vi udeleženk_cev glede na poreklo mame (Z = –2,03; p = 0,042), kjer višje pov-
prečje dosegajo posamezniki_ce, katerih matere so rojene v drugih državah.
Čustva: razlike med skupinami obstajajo glede na državo rojstva učenca_
ke (Z = –2,15; p = 0,031), in sicer imajo višjo aritmetično sredino posamezniki_
222 ce, rojeni v Sloveniji.
Skrbi: razlike med skupinami lahko opazimo pri primerjavi udeleženk_cev
glede na poreklo mame (Z = –2,67; p = 0,008), kjer višje povprečje dosegajo
posamezniki_ce, katerih matere so rojene v drugih državah; ter pri primerjavi
udeleženk_cev glede na poreklo očeta (Z = –2,08; p = 0,038), kjer višje povpreč-
je dosegajo posamezniki_ce, katerih očetje so rojeni v drugih državah.
Pripadnost: razlike med skupinami obstajajo pri primerjavi udeleženk_cev
glede na poreklo očeta (Z = –2,11; p = 0,035), kjer višje povprečje dosegajo po-
samezniki_ce, katerih očetje so rojeni v drugih državah.
Različnost: razlike med skupinami obstajajo glede na državo rojstva učen-
ca_ke (Z = –2,41; p = 0,016), in sicer imajo višjo aritmetično sredino posamez-
niki_ce, rojeni v Sloveniji; pri primerjavi udeleženk_cev glede na poreklo ma-
me (Z = –3,63; p < 0,001), kjer višje povprečje dosegajo posamezniki_ce, katerih
matere so rojene v Sloveniji; ter pri primerjavi udeleženk_cev glede na poreklo
očeta (Z = –3,01; p = 0,003), kjer višje povprečje dosegajo posamezniki_ce, ka-
terih očetje so rojeni v Sloveniji.
t-test za dva neodvisna vzorca za čuječnost:
t-test za dva neodvisna vzorca za spremenljivko čuječnost je pokazal, da med
skupinami glede na poreklo mame statistično značilne razlike ne obstajajo
(t(1432) = –0,33; p = 0,739).
pozitivni razvoj mladih v sloveniji: razvojne poti v kontekstu migracij
