Page 219 - Kozina, Ana, Tina Pivec, Ana Mlekuž, Urška Štremfel, Janja Žmavc, Katja Košir, Ajda Mlakar, Martina Zakšek. 2022. Pozitivni razvoj mladih v Sloveniji: razvojne poti v kontekstu migracij. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2022. Digitalna knjižnica, Documenta 22.
P. 219
leženci_ke iz Slovenije; pri primerjavi udeleženk_cev glede na poreklo ma- 219
tere (Z = –2,01; p = 0,045), kjer višje povprečje dosegajo posamezniki_ce, kate-
rih matere so rojene v drugih državah; poleg tega pa tudi pri primerjavi glede
na poreklo očeta (Z = –2,34; p = 0,019), kjer višje povprečje dosegajo posamez-
niki_ce, katerih očetje so rojeni v Sloveniji.
Čustva: razlike med skupinami so opazne pri primerjavi udeleženk_cev
glede na poreklo učenca_ke (Z = –2,81; p = 0,005), kjer višje povprečje dosega-
jo posamezniki_ce iz Slovenije; poleg tega pa tudi pri primerjavi glede na po-
reklo matere (Z = –2,13; p = 0,033), kjer višje povprečje dosegajo posamezniki_
ce, katerih matere so rojene v drugih državah; poleg tega pa tudi pri primerjavi
glede na poreklo očeta (Z = –2,66; p = 0,008), kjer višje povprečje dosegajo po-
samezniki_ce, katerih očetje so rojeni v Sloveniji.
Različnost: med skupinami so opazne pri primerjavi udeleženk_cev glede
na poreklo matere (Z = –2,85; p = 0,004), kjer višje povprečje dosegajo tisti_e,
katerih matere so iz drugih držav.
Prispevanje: razlike med skupinami so opazne pri primerjavi udeleženk_
cev glede na poreklo učenca (Z = –2,90; p = 0,004), kjer višje povprečje dosega-
jo posamezniki_ce iz drugih držav; poleg tega pa tudi pri primerjavi glede na
poreklo matere (Z = –2,44; p = 0,015), kjer višje povprečje dosegajo posamez-
niki_ce, katerih matere so rojene v Sloveniji; poleg tega pa tudi pri primerjavi
glede na poreklo očeta (Z = –2,28; p = 0,022), kjer višje povprečje dosegajo po-
samezniki_ce, katerih očetje so rojeni v drugih državah.
t-test za dva neodvisna vzorca za čuječnost:
t-test za dva neodvisna vzorca za spremenljivko čuječnost je pokazal, da med
skupinami glede na poreklo udeleženk_cev ne obstajajo statistično značilne
razlike (t(144,109) = –1,67; p = 0,097). Prav tako pomembnih razlik ni opaziti gle-
de na skupine, ki so ustvarjene glede na kraj rojstva matere (t(286,403) = –1,02;
p = 0,308). Statistično pomembnih razlik prav tako ni moč zaznati med skupi-
nami glede na poreklo očeta (t(1945) = –1,33; p = 0,182).
Drugo merjenje
Tabela 235: Povprečja in standardna deviacija za vprašalnik empatije,
čuječnosti in lestvice anksioznosti glede na državo rojstva učenca_ke oz.
dijaka_inje, matere in očeta v drugem merjenju
Učenec_ka Mati Oče
Slovenija Druge države Slovenija Druge države Slovenija Druge države
M SD M SD M SD M SD M SD M SD
Empatična skrb 3,58 0,66 3,65 0,62 3,57 0,66 3,65 0,66 3,58 0,66 3,61 0,65
Zavzemanje perspektive 3,32 0,62 3,37 0,58 3,31 0,62 3,43 0,61 3,31 0,62 3,43 0,60
kvantitativni del: analize vprašalnikov
tere (Z = –2,01; p = 0,045), kjer višje povprečje dosegajo posamezniki_ce, kate-
rih matere so rojene v drugih državah; poleg tega pa tudi pri primerjavi glede
na poreklo očeta (Z = –2,34; p = 0,019), kjer višje povprečje dosegajo posamez-
niki_ce, katerih očetje so rojeni v Sloveniji.
Čustva: razlike med skupinami so opazne pri primerjavi udeleženk_cev
glede na poreklo učenca_ke (Z = –2,81; p = 0,005), kjer višje povprečje dosega-
jo posamezniki_ce iz Slovenije; poleg tega pa tudi pri primerjavi glede na po-
reklo matere (Z = –2,13; p = 0,033), kjer višje povprečje dosegajo posamezniki_
ce, katerih matere so rojene v drugih državah; poleg tega pa tudi pri primerjavi
glede na poreklo očeta (Z = –2,66; p = 0,008), kjer višje povprečje dosegajo po-
samezniki_ce, katerih očetje so rojeni v Sloveniji.
Različnost: med skupinami so opazne pri primerjavi udeleženk_cev glede
na poreklo matere (Z = –2,85; p = 0,004), kjer višje povprečje dosegajo tisti_e,
katerih matere so iz drugih držav.
Prispevanje: razlike med skupinami so opazne pri primerjavi udeleženk_
cev glede na poreklo učenca (Z = –2,90; p = 0,004), kjer višje povprečje dosega-
jo posamezniki_ce iz drugih držav; poleg tega pa tudi pri primerjavi glede na
poreklo matere (Z = –2,44; p = 0,015), kjer višje povprečje dosegajo posamez-
niki_ce, katerih matere so rojene v Sloveniji; poleg tega pa tudi pri primerjavi
glede na poreklo očeta (Z = –2,28; p = 0,022), kjer višje povprečje dosegajo po-
samezniki_ce, katerih očetje so rojeni v drugih državah.
t-test za dva neodvisna vzorca za čuječnost:
t-test za dva neodvisna vzorca za spremenljivko čuječnost je pokazal, da med
skupinami glede na poreklo udeleženk_cev ne obstajajo statistično značilne
razlike (t(144,109) = –1,67; p = 0,097). Prav tako pomembnih razlik ni opaziti gle-
de na skupine, ki so ustvarjene glede na kraj rojstva matere (t(286,403) = –1,02;
p = 0,308). Statistično pomembnih razlik prav tako ni moč zaznati med skupi-
nami glede na poreklo očeta (t(1945) = –1,33; p = 0,182).
Drugo merjenje
Tabela 235: Povprečja in standardna deviacija za vprašalnik empatije,
čuječnosti in lestvice anksioznosti glede na državo rojstva učenca_ke oz.
dijaka_inje, matere in očeta v drugem merjenju
Učenec_ka Mati Oče
Slovenija Druge države Slovenija Druge države Slovenija Druge države
M SD M SD M SD M SD M SD M SD
Empatična skrb 3,58 0,66 3,65 0,62 3,57 0,66 3,65 0,66 3,58 0,66 3,61 0,65
Zavzemanje perspektive 3,32 0,62 3,37 0,58 3,31 0,62 3,43 0,61 3,31 0,62 3,43 0,60
kvantitativni del: analize vprašalnikov
