Page 220 - Kozina, Ana, Tina Pivec, Ana Mlekuž, Urška Štremfel, Janja Žmavc, Katja Košir, Ajda Mlakar, Martina Zakšek. 2022. Pozitivni razvoj mladih v Sloveniji: razvojne poti v kontekstu migracij. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2022. Digitalna knjižnica, Documenta 22.
P. 220
Učenec_ka Mati Oče
Slovenija Druge države Slovenija Druge države Slovenija Druge države
M SD M SD M SD M SD M SD M SD
Anksioznost 2,80 0,83 2,75 0,94 2,79 0,83 2,78 0,90 2,79 0,84 2,82 0,89
COVID-19 anksioznost
2,86 0,98 2,68 1,05 2,85 0,98 2,81 1,03 2,85 0,97 2,82 1,09
Čustva
Skrbi 2,59 0,92 2,47 1,06 2,59 0,91 2,51 1,00 2,59 0,91 2,53 1,00
Odločanje
Čuječnost 3,23 0,93 3,40 1,01 3,22 0,93 3,39 0,99 3,21 0,93 3,45 0,98
2,92 1,00 2,86 1,07 2,92 1,00 2,90 1,03 2,91 1,00 2,96 1,04
3,83 1,00 3,98 1,15 3,82 1,00 3,97 1,03 3,82 1,01 3,98 1,01
Tabela 236: Povprečja in standardna deviacija za pripadnost, različnost
in prispevanje glede na državo rojstva učenca_ke oz. dijaka_inje, matere
in očeta v drugem merjenju
Učenec_ka Mati Oče
220 Slovenija Druge države Slovenija Druge države Slovenija Druge države
M SD M SD M SD M SD M SD M SD
Pripadnost 3,04 0,54 3,12 0,56 3,04 0,53 3,13 0,60 3,03 0,54 3,14 0,57
Različnost 3,56 0,96 3,31 0,99 3,57 0,96 3,27 0,95 3,57 0,96 3,36 0,95
Prispevanje 2,53 0,66 2,69 0,73 2,53 0,65 2,65 0,72 2,53 0,65 2,64 0,73
Zavzemanje perspektive: razlike med skupinami je moč opaziti pri primerja-
vi udeleženk_cev glede na poreklo mame (Z = –2,43; p = 0,015), kjer višje pov-
prečje dosegajo posamezniki_ce, katerih matere so rojene v drugih državah;
ter pri primerjavi udeleženk_cev glede na poreklo očeta (Z = –2,20; p = 0,028),
kjer višje povprečje dosegajo posamezniki_ce, katerih očetje so rojeni v dru-
gih državah.
Skrbi: razlike med skupinami lahko opazimo pri primerjavi udeleženk_cev
glede na poreklo mame (Z = –2,20; p = 0,028), kjer višje povprečje dosegajo
posamezniki_ce, katerih matere so rojene v drugih državah; ter pri primerjavi
udeleženk_cev glede na poreklo očeta (Z = –3,24; p = 0,001), kjer višje povpreč-
je dosegajo posamezniki_ce, katerih očetje so rojeni v drugih državah.
Pripadnost: razlike med skupinami obstajajo pri primerjavi udeleženk_cev
glede na poreklo mame (Z = –2,65; p = 0,008), kjer višje povprečje dosegajo
posamezniki_ce, katerih matere so rojene v drugih državah; ter pri primerjavi
udeleženk_cev glede na poreklo očeta (Z = –2,88; p = 0,004), kjer višje povpreč-
je dosegajo posamezniki_ce, katerih očetje so rojeni v drugih državah.
Čuječnost: razlike med skupinami so razvidne pri primerjavi udeleženk_
cev glede na poreklo mame (Z = –2,09; p = 0,037), kjer višje povprečje dosega-
jo posamezniki_ce, katerih matere so rojene v drugih državah.
pozitivni razvoj mladih v sloveniji: razvojne poti v kontekstu migracij
Slovenija Druge države Slovenija Druge države Slovenija Druge države
M SD M SD M SD M SD M SD M SD
Anksioznost 2,80 0,83 2,75 0,94 2,79 0,83 2,78 0,90 2,79 0,84 2,82 0,89
COVID-19 anksioznost
2,86 0,98 2,68 1,05 2,85 0,98 2,81 1,03 2,85 0,97 2,82 1,09
Čustva
Skrbi 2,59 0,92 2,47 1,06 2,59 0,91 2,51 1,00 2,59 0,91 2,53 1,00
Odločanje
Čuječnost 3,23 0,93 3,40 1,01 3,22 0,93 3,39 0,99 3,21 0,93 3,45 0,98
2,92 1,00 2,86 1,07 2,92 1,00 2,90 1,03 2,91 1,00 2,96 1,04
3,83 1,00 3,98 1,15 3,82 1,00 3,97 1,03 3,82 1,01 3,98 1,01
Tabela 236: Povprečja in standardna deviacija za pripadnost, različnost
in prispevanje glede na državo rojstva učenca_ke oz. dijaka_inje, matere
in očeta v drugem merjenju
Učenec_ka Mati Oče
220 Slovenija Druge države Slovenija Druge države Slovenija Druge države
M SD M SD M SD M SD M SD M SD
Pripadnost 3,04 0,54 3,12 0,56 3,04 0,53 3,13 0,60 3,03 0,54 3,14 0,57
Različnost 3,56 0,96 3,31 0,99 3,57 0,96 3,27 0,95 3,57 0,96 3,36 0,95
Prispevanje 2,53 0,66 2,69 0,73 2,53 0,65 2,65 0,72 2,53 0,65 2,64 0,73
Zavzemanje perspektive: razlike med skupinami je moč opaziti pri primerja-
vi udeleženk_cev glede na poreklo mame (Z = –2,43; p = 0,015), kjer višje pov-
prečje dosegajo posamezniki_ce, katerih matere so rojene v drugih državah;
ter pri primerjavi udeleženk_cev glede na poreklo očeta (Z = –2,20; p = 0,028),
kjer višje povprečje dosegajo posamezniki_ce, katerih očetje so rojeni v dru-
gih državah.
Skrbi: razlike med skupinami lahko opazimo pri primerjavi udeleženk_cev
glede na poreklo mame (Z = –2,20; p = 0,028), kjer višje povprečje dosegajo
posamezniki_ce, katerih matere so rojene v drugih državah; ter pri primerjavi
udeleženk_cev glede na poreklo očeta (Z = –3,24; p = 0,001), kjer višje povpreč-
je dosegajo posamezniki_ce, katerih očetje so rojeni v drugih državah.
Pripadnost: razlike med skupinami obstajajo pri primerjavi udeleženk_cev
glede na poreklo mame (Z = –2,65; p = 0,008), kjer višje povprečje dosegajo
posamezniki_ce, katerih matere so rojene v drugih državah; ter pri primerjavi
udeleženk_cev glede na poreklo očeta (Z = –2,88; p = 0,004), kjer višje povpreč-
je dosegajo posamezniki_ce, katerih očetje so rojeni v drugih državah.
Čuječnost: razlike med skupinami so razvidne pri primerjavi udeleženk_
cev glede na poreklo mame (Z = –2,09; p = 0,037), kjer višje povprečje dosega-
jo posamezniki_ce, katerih matere so rojene v drugih državah.
pozitivni razvoj mladih v sloveniji: razvojne poti v kontekstu migracij
