Page 19 - Kozina, Ana, Tina Pivec, Ana Mlekuž, Urška Štremfel, Janja Žmavc, Katja Košir, Ajda Mlakar, Martina Zakšek. 2022. Pozitivni razvoj mladih v Sloveniji: razvojne poti v kontekstu migracij. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2022. Digitalna knjižnica, Documenta 22.
P. 19
virov) v gimnazijah, najnižje pa je v srednjih in nižjih poklicnih izobra- 19
ževalnih programih (Štraus in Markelj, 2009).
Ciljna populacija (nižja stopnja tveganja): Naključen nabor vseh osnovnih
in srednjih šol v Sloveniji v skladu s podatki SURS (2018-2019, SURS 2020) glede
razporeditve srednješolk_cev v programe.
2.2 Načrt vzorčenja (višja stopnja tveganja)
Osnovne šole: Iz celotnega nabora osnovnih šol z dodeljenimi dodatnimi urami
slovenskega jezika smo povabile v raziskavo šole, v katerih je več kot 16 učenk_
cev prejelo dodatne ure slovenskega jezika. V skladu s cilji projekta smo pova-
bile 10 osnovnih šol in prejele 5 pozitivnih odgovorov. Dodatno smo kontak-
tirale še 10 osnovnih šol in prejele 5 pozitivnih odgovorov. Znotraj izbranih 10
osnovnih šol so sodelovali vsi oddelki devetega razreda.
Srednje šole: Od srednjih šol smo v skladu s cilji projekta glede na podatke
SURS (2018–2019, SURS, 2020) (razporeditev srednješolk_cev v programe, dele-
ži) povabile 3 gimnazije (35 %), 4 srednje strokovne šole (47 %), dve srednji po-
klicni šoli (17 %) in 1 nižjo poklicno šolo (2 %). V vsakem letniku smo naključno
vzorčile dva oddelka. Uporabile smo bazo vseh šolskih centrov in v naključni
nabor vključile šolske centre z več kot 160 odobrenih dodatnih ur slovenske-
ga jezika na letni ravni.
– Splošna gimnazija – cilj: samostojne šole (ne znotraj šolskih centrov): 4
so ustrezale pogojem (ne šolski center, št. ur nad 160), od teh smo po-
vabile 3 šole in pridobile 2 pozitivna odgovora. Dodatno smo vključile
še dva šolska centra in prejele 1 pozitiven odgovor. Rezultat: 3 vzorče-
ne splošne gimnazije (2 samostojni šoli, 1 šolski center).
– Srednja strokovna šola, srednja poklicna šola, nižja poklicna šola – cilj:
šolski centri (podatek o dodatnih urah slovenskega jezika je bil prido-
bljen samo na ravni šolskega centra in ne posameznih programov).
Znotraj šolskih centrov smo vsakemu šolskemu centru naključno vzor-
čile srednjo šolo vključeno v ta šolski center. Na ta način smo pridobi-
le seznam šol določenega tipa (srednja strokovna šola, srednja poklic-
na šola, nižja poklicna šola). Iz seznamov smo nato naključno vzorčile:
– 4 srednje strokovne šole (0 pozitivnih odgovorov), dodatno še 4
srednje strokovne šole (pridobile smo 3 pozitivne odgovore), dodatno
smo vzorčile še eno srednjo strokovno šolo (pridobljen 1 pozitiven od-
govor), rezultat: 4 srednje strokovne šole;
– 2 srednji poklicni šoli (pridobile smo 1 pozitiven odgovor), dodat-
no smo vzorčile 2 srednji poklicni šoli (pridobljen 1 pozitiven odgovor),
rezultat: 2 srednji poklicni šoli;
metoda
ževalnih programih (Štraus in Markelj, 2009).
Ciljna populacija (nižja stopnja tveganja): Naključen nabor vseh osnovnih
in srednjih šol v Sloveniji v skladu s podatki SURS (2018-2019, SURS 2020) glede
razporeditve srednješolk_cev v programe.
2.2 Načrt vzorčenja (višja stopnja tveganja)
Osnovne šole: Iz celotnega nabora osnovnih šol z dodeljenimi dodatnimi urami
slovenskega jezika smo povabile v raziskavo šole, v katerih je več kot 16 učenk_
cev prejelo dodatne ure slovenskega jezika. V skladu s cilji projekta smo pova-
bile 10 osnovnih šol in prejele 5 pozitivnih odgovorov. Dodatno smo kontak-
tirale še 10 osnovnih šol in prejele 5 pozitivnih odgovorov. Znotraj izbranih 10
osnovnih šol so sodelovali vsi oddelki devetega razreda.
Srednje šole: Od srednjih šol smo v skladu s cilji projekta glede na podatke
SURS (2018–2019, SURS, 2020) (razporeditev srednješolk_cev v programe, dele-
ži) povabile 3 gimnazije (35 %), 4 srednje strokovne šole (47 %), dve srednji po-
klicni šoli (17 %) in 1 nižjo poklicno šolo (2 %). V vsakem letniku smo naključno
vzorčile dva oddelka. Uporabile smo bazo vseh šolskih centrov in v naključni
nabor vključile šolske centre z več kot 160 odobrenih dodatnih ur slovenske-
ga jezika na letni ravni.
– Splošna gimnazija – cilj: samostojne šole (ne znotraj šolskih centrov): 4
so ustrezale pogojem (ne šolski center, št. ur nad 160), od teh smo po-
vabile 3 šole in pridobile 2 pozitivna odgovora. Dodatno smo vključile
še dva šolska centra in prejele 1 pozitiven odgovor. Rezultat: 3 vzorče-
ne splošne gimnazije (2 samostojni šoli, 1 šolski center).
– Srednja strokovna šola, srednja poklicna šola, nižja poklicna šola – cilj:
šolski centri (podatek o dodatnih urah slovenskega jezika je bil prido-
bljen samo na ravni šolskega centra in ne posameznih programov).
Znotraj šolskih centrov smo vsakemu šolskemu centru naključno vzor-
čile srednjo šolo vključeno v ta šolski center. Na ta način smo pridobi-
le seznam šol določenega tipa (srednja strokovna šola, srednja poklic-
na šola, nižja poklicna šola). Iz seznamov smo nato naključno vzorčile:
– 4 srednje strokovne šole (0 pozitivnih odgovorov), dodatno še 4
srednje strokovne šole (pridobile smo 3 pozitivne odgovore), dodatno
smo vzorčile še eno srednjo strokovno šolo (pridobljen 1 pozitiven od-
govor), rezultat: 4 srednje strokovne šole;
– 2 srednji poklicni šoli (pridobile smo 1 pozitiven odgovor), dodat-
no smo vzorčile 2 srednji poklicni šoli (pridobljen 1 pozitiven odgovor),
rezultat: 2 srednji poklicni šoli;
metoda
