Page 18 - Kozina, Ana, Tina Pivec, Ana Mlekuž, Urška Štremfel, Janja Žmavc, Katja Košir, Ajda Mlakar, Martina Zakšek. 2022. Pozitivni razvoj mladih v Sloveniji: razvojne poti v kontekstu migracij. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2022. Digitalna knjižnica, Documenta 22.

Slika 1: Raziskovalni načrt

Intervencija (študija primera) sledi metodologiji naključnega kontrolnega
vzorčenja, v katerem so dijaki_nje na prehodu naključno dodeljeni bodisi in-
18 tervencijskim bodisi kontrolnim pogojem.

Načrt raziskave je predstavljen na zgornji sliki.

2.0 Vzorec

2.1 Ciljna populacija

Ciljna populacija (višja stopnja tveganja): osnovne in srednje šole v Sloveniji z
višjimi deleži mladostnic_kov s povečanimi dejavniki tveganja (npr. mladostni-
ce_ki, katerih materni jezik je drugačen od slovenskega, mladostnice_ki z niz-
kim socialno-ekonomskim statusom). Za identifikacijo mladostnic_kov z višjo
stopnjo tveganja sta bila uporabljena dva kazalnika:

1) obseg pouka slovenščine kot drugega jezika, ki ga določi Ministrstvo
za izobraževanje, znanost in šport;

2) raziskava PISA (Program mednarodne primerjave dosežkov učencev).
Srednješolsko izobraževanje traja dve do pet let (prične se pri petnaj-
stih letih) in je sestavljeno iz več tipov šol, ki se razlikujejo po usmer-
jenosti in dolžini. Srednješolsko izobraževanje obsega splošno izobra-
ževanje, tj. različne vrste gimnazij (splošna gimnazija – 4 leta, tehnična
gimnazija – 4 leta), poklicno (srednje poklicno izobraževanje – 3 leta in
nižje poklicno izobraževanje – 2 leti) in strokovno izobraževanje (sre-
dnje strokovno izobraževanje – 4 leta). Socialno-ekonomsko in kul-
turno ozadje dijakov_inj v različnih izobraževalnih programih se spre-
minja in je najvišje (dijaki_nje imajo doma več finančnih in kulturnih

pozitivni razvoj mladih v sloveniji: razvojne poti v kontekstu migracij