Page 13 - Kozina, Ana, Tina Pivec, Ana Mlekuž, Urška Štremfel, Janja Žmavc, Katja Košir, Ajda Mlakar, Martina Zakšek. 2022. Pozitivni razvoj mladih v Sloveniji: razvojne poti v kontekstu migracij. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2022. Digitalna knjižnica, Documenta 22.
P. 13
Konteksti, ki jih projekt ožje naslavlja, so naslednji: 13
– Migracije: raziskale smo razvojne vire, kazalnike pozitivnega razvo-
ja mladih ter tvegana vedenja in prispevanje mladih (in njihovih star-
šev) rojenih v Sloveniji ter jih primerjale z razvojnimi viri, kazalniki po-
zitivnega razvoja mladih ter tveganimi vedenji in prispevanji mladih
(in njihovih staršev) rojenih izven Slovenije (več v poglavju Kontekst
migracij).
– Prehod: raziskale smo kazalnike pozitivnega razvoja mladih v obdob-
ju prehoda iz osnovne v srednjo šolo ter v obdobjih prehoda med le-
tniki. Hkrati smo raziskale tudi razlike v kazalnikih, razvojnih virih ter
tveganih vedenjih in prispevanju glede na spol, starost in letnik šola-
nja (več v poglavju Kontekst prehoda).
– Šolski kontekst: v središče postavljamo tudi šolski kontekst kot enega
od pomembnih zunanjih razvojnih virov. V tem sklopu raziskujemo
občutek pripadnosti šoli ter zastopanost razvojnih virov, kazalnikov
in tveganih vedenj ter prispevanja v različnih šolah v različnih šolskih
okoliših in z različnimi načini vodenja (več v poglavju Kontekst šole).
– Jezik: raziskale smo vlogo jezika večine in migrantske manjšine v več-
jezičnem kontekstu mladih in njunem odnosu do razvojnih virov, ka-
zalnikov in tveganih vedenj ter prispevanja (več v poglavju Jezikovni
kontekst).
Na ta način se projekt osredotoča na eni strani na kontekst (šolski konte-
kst, migracijski kontekst, kontekst obdobja prehoda in kontekst jezika) in po-
sameznika na drugi strani (5 C-jev, prispevanje in tvegano vedenje) ter na ta
način omogoča večstranske zaključke ter oblikovanje Smernic za spodbujanje
pozitivnega razvoja mladih v Sloveniji (več v poglavju Smernice).
Dodatno smo v projektu razvile intervencijo PYD-SI-PROGRAM z name-
nom podpore kazalnikom pozitivnega razvoja mladih in preprečevanja tve-
ganega ter težavnega vedenja. Cilj je zapolniti vrzeli v obstoječih raziskavah
preprečevanja tveganega in težavnega vedenja s pomočjo intervencij pozi-
tivnega razvoja mladih tako, da bi obstoječe splošne predloge v literaturi o
preprečevanju težavnega vedenja prenesli v prakso preko podpore kazalni-
kov pozitivnega razvoja mladih (Bonell idr., 2016).
Raziskovalna vprašanja, zastavljena znotraj projekta in naslovljena v
zaključnem poročilu, so:
1) Kateri so podporni mehanizmi (notranji in zunanji viri) na ravni posa-
meznika, razreda, šole in družbe, ki vzpodbujajo pozitiven razvoj mla-
dih v Sloveniji, tudi mladih z višjo ravnijo tveganja? Kateri dejavnik v
sklopu notranjih virov je najmočnejši in kateri dejavnik v sklopu zuna-
ozadja in cilji
– Migracije: raziskale smo razvojne vire, kazalnike pozitivnega razvo-
ja mladih ter tvegana vedenja in prispevanje mladih (in njihovih star-
šev) rojenih v Sloveniji ter jih primerjale z razvojnimi viri, kazalniki po-
zitivnega razvoja mladih ter tveganimi vedenji in prispevanji mladih
(in njihovih staršev) rojenih izven Slovenije (več v poglavju Kontekst
migracij).
– Prehod: raziskale smo kazalnike pozitivnega razvoja mladih v obdob-
ju prehoda iz osnovne v srednjo šolo ter v obdobjih prehoda med le-
tniki. Hkrati smo raziskale tudi razlike v kazalnikih, razvojnih virih ter
tveganih vedenjih in prispevanju glede na spol, starost in letnik šola-
nja (več v poglavju Kontekst prehoda).
– Šolski kontekst: v središče postavljamo tudi šolski kontekst kot enega
od pomembnih zunanjih razvojnih virov. V tem sklopu raziskujemo
občutek pripadnosti šoli ter zastopanost razvojnih virov, kazalnikov
in tveganih vedenj ter prispevanja v različnih šolah v različnih šolskih
okoliših in z različnimi načini vodenja (več v poglavju Kontekst šole).
– Jezik: raziskale smo vlogo jezika večine in migrantske manjšine v več-
jezičnem kontekstu mladih in njunem odnosu do razvojnih virov, ka-
zalnikov in tveganih vedenj ter prispevanja (več v poglavju Jezikovni
kontekst).
Na ta način se projekt osredotoča na eni strani na kontekst (šolski konte-
kst, migracijski kontekst, kontekst obdobja prehoda in kontekst jezika) in po-
sameznika na drugi strani (5 C-jev, prispevanje in tvegano vedenje) ter na ta
način omogoča večstranske zaključke ter oblikovanje Smernic za spodbujanje
pozitivnega razvoja mladih v Sloveniji (več v poglavju Smernice).
Dodatno smo v projektu razvile intervencijo PYD-SI-PROGRAM z name-
nom podpore kazalnikom pozitivnega razvoja mladih in preprečevanja tve-
ganega ter težavnega vedenja. Cilj je zapolniti vrzeli v obstoječih raziskavah
preprečevanja tveganega in težavnega vedenja s pomočjo intervencij pozi-
tivnega razvoja mladih tako, da bi obstoječe splošne predloge v literaturi o
preprečevanju težavnega vedenja prenesli v prakso preko podpore kazalni-
kov pozitivnega razvoja mladih (Bonell idr., 2016).
Raziskovalna vprašanja, zastavljena znotraj projekta in naslovljena v
zaključnem poročilu, so:
1) Kateri so podporni mehanizmi (notranji in zunanji viri) na ravni posa-
meznika, razreda, šole in družbe, ki vzpodbujajo pozitiven razvoj mla-
dih v Sloveniji, tudi mladih z višjo ravnijo tveganja? Kateri dejavnik v
sklopu notranjih virov je najmočnejši in kateri dejavnik v sklopu zuna-
ozadja in cilji
