Page 11 - Karmen Pižorn, Alja Lipavic Oštir in Janja Žmavc, ur. • Obrazi več-/raznojezičnosti. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2022. Digitalna knjižnica, Dissertationes 44
P. 11
https://w w w.doi.org/10.32320/978-961-270-345-5.11-14
Obrazi več-/in raznojezičnosti
The faces of multi-/plurilingualism
Karmen Pižorn, Alja Lipavic Oštir, Janja Žmavc
Današnja družba je zelo raznolika – v njej se mešajo kulture, jeziki, prepri-
čanja, stališča itd. V takšni družbi je težko sobivati, če ljudje med sabo ne
morejo, ne znajo ali ne želijo komunicirati. Da pa so v komunikaciji uspeš-
ni, potrebujejo poleg različnih znanj in spretnosti predvsem znanje oziro-
ma zavedanje o obstoju različnih jezikov in z njimi povezanimi kulturami,
stališči, identitetami, razumevanjem sveta itn. V odprti družbi, osnovani
na enakih pravicah za vse pripadnike, lahko uspešno sobivamo samo ob
spodbujanju uspešnosti vseh, kar vključuje različne kulture in seveda tudi
jezike. S tem razumevanjem postanejo jeziki dodana vrednost vsem, ki se
jih dotaknejo oz. ki jih rabijo, razumejo, spoštujejo itn.
Znanja in zmožnosti uporabe več jezikov in z njimi povezane številne
druge (pod)spretnosti in elementi demokratične družbe se v številnih kon-
tekstih stapljajo v konceptu dveh različnih poimenovanj, in sicer večjezič-
nost (ang. multilingualism) oziroma raznojezičnost (ang. plurilingualism).
Večjezičnost je opredeljena kot »znanje več jezikov ali soobstoj različnih je-
zikov v neki družbi. Večjezičnost lahko dosežemo preprosto tako, da pove-
čamo število jezikov, ki so na voljo v neki šoli ali izobraževalnem sistemu,
ali tako, da učence spodbujamo k učenju več kot enega tujega jezika ...« Po-
jem raznojezičnost temelji na dejstvu, »da posameznik takrat, ko se njegove
izkušnje z jezikom v različnih kulturnih kontekstih širijo, od jezika v do-
mačem okolju do jezika v širši družbi in nato do jezikov drugih ljudstev (ne
glede na to, ali se jih je naučil v šoli ali neposredno v drugojezičnem oko-
11
Obrazi več-/in raznojezičnosti
The faces of multi-/plurilingualism
Karmen Pižorn, Alja Lipavic Oštir, Janja Žmavc
Današnja družba je zelo raznolika – v njej se mešajo kulture, jeziki, prepri-
čanja, stališča itd. V takšni družbi je težko sobivati, če ljudje med sabo ne
morejo, ne znajo ali ne želijo komunicirati. Da pa so v komunikaciji uspeš-
ni, potrebujejo poleg različnih znanj in spretnosti predvsem znanje oziro-
ma zavedanje o obstoju različnih jezikov in z njimi povezanimi kulturami,
stališči, identitetami, razumevanjem sveta itn. V odprti družbi, osnovani
na enakih pravicah za vse pripadnike, lahko uspešno sobivamo samo ob
spodbujanju uspešnosti vseh, kar vključuje različne kulture in seveda tudi
jezike. S tem razumevanjem postanejo jeziki dodana vrednost vsem, ki se
jih dotaknejo oz. ki jih rabijo, razumejo, spoštujejo itn.
Znanja in zmožnosti uporabe več jezikov in z njimi povezane številne
druge (pod)spretnosti in elementi demokratične družbe se v številnih kon-
tekstih stapljajo v konceptu dveh različnih poimenovanj, in sicer večjezič-
nost (ang. multilingualism) oziroma raznojezičnost (ang. plurilingualism).
Večjezičnost je opredeljena kot »znanje več jezikov ali soobstoj različnih je-
zikov v neki družbi. Večjezičnost lahko dosežemo preprosto tako, da pove-
čamo število jezikov, ki so na voljo v neki šoli ali izobraževalnem sistemu,
ali tako, da učence spodbujamo k učenju več kot enega tujega jezika ...« Po-
jem raznojezičnost temelji na dejstvu, »da posameznik takrat, ko se njegove
izkušnje z jezikom v različnih kulturnih kontekstih širijo, od jezika v do-
mačem okolju do jezika v širši družbi in nato do jezikov drugih ljudstev (ne
glede na to, ali se jih je naučil v šoli ali neposredno v drugojezičnem oko-
11
