Page 233 - Igor Ž. Žagar in Ana Mlekuž, ur. Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju: medsebojni vplivi raziskovanja in prakse. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2021. Digitalna knjižnica, Dissertationes 38
P. 233
izobrazba, splošna stališča do cepljenja ...
Razprava in sklep
Namen naše raziskave je bil preučiti, ali je v Sloveniji izobrazba povezana
s splošnimi stališči do cepljenja, z namero za cepljenje proti gripi in covi-
du-19 in z nekaterimi spremenljivkami, ki so se v preteklih raziskavah izka-
zale za dejavnike stališč do cepljenja. Izvedli smo tri študije na štirih vzor-
cih, od tega sta bila dva reprezentativna nacionalna vzorca.
Ključni sta predvsem dve ugotovitvi. Prvič, v Sloveniji stališča do cep-
ljenja glede na naše analize niso povezana s stopnjo izobrazbe. To velja tako
za splošna stališča do cepljenja kot za specifična stališča namere za ceplje-
nje proti sezonski gripi in covidu-19. Drugič (in nekoliko neskladno s prvo
ugotovitvijo), naše analize hkrati kažejo, da je izobrazba povezana s tistimi
dejavniki stališč do cepljenja, ki so se v tujih raziskavah izkazali za statistič-
no značilne. V Sloveniji bolj izobraženi izkazujejo višjo stopnjo zaupanja v
zdravstveni sistem, so bolj zadovoljni z delovanjem političnega sistema in v
večji meri percipirajo covid-19 (ne pa tudi gripe) kot ogrožajočo bolezen v
primerjavi z manj izobraženimi družbenimi skupinami.
Možnosti za omenjeno nekonsistentnost je več. Ena možnost je, da ne-
kateri dejavniki stališč do cepljenja, ki učinkujejo v tujih državah, ne učin-
kujejo v Sloveniji. Dosedanje raziskave v Sloveniji kažejo, da nekateri dejav-
niki v Sloveniji niso statistično značilni korelat stališč do cepljenja (gl. npr.
Lamot, 2020), zato bi morale prihodnje raziskave preučiti, kateri dejavni-
ki prispevajo k oklevanju Slovencev pred cepljenjem, vključno s cepljenjem
proti covidu-19. Druga možnost je, da navkljub dejavnikom pozitivnih sta-
lišč do cepljenja (ti dejavniki so, kot smo ugotovili, v Sloveniji v večji meri
prisotni med bolj izobraženimi) hkrati obstajajo tudi nekateri drugi kore-
lati izobrazbe, ki so v večji meri prisotni med bolj izobraženimi in ki zni-
žujejo pozitivna stališča do cepljenja. Primer takega dejavnika bi npr. lahko
bil zdravizem (Swaney in Burns, 2019). Tudi to bi bilo potrebno podrobne-
je analizirati v prihodnjih raziskavah.
Sklenemo lahko, da v Sloveniji izobrazba nima enoznačne funkcije
ozaveščanja o pomembnosti cepljenja in spodbujanja pozitivnih stališč do
cepljenja (Lamot et al., 2021). Možno je, da izobraževalne institucije ceplje-
nja, morda pa tudi drugih vidikov zdravih življenjskih stilov in z zdravjem
povezanih stališč, ne vključujejo v zadostni meri v svoje kurikule. To je na
ravni populacije sicer izguba potencialno pozitivnega učinka pomembne-
ga družbenega vira – izobrazbe; navkljub večanju izobrazbenih ravni v Slo-
veniji v zadnjih desetletjih namreč obstaja precejšnja nenaklonjenost cep-
ljenju in cepivom (Larson et al., 2016), tudi proti covidu-19 (Mediana, 2020;
233
Razprava in sklep
Namen naše raziskave je bil preučiti, ali je v Sloveniji izobrazba povezana
s splošnimi stališči do cepljenja, z namero za cepljenje proti gripi in covi-
du-19 in z nekaterimi spremenljivkami, ki so se v preteklih raziskavah izka-
zale za dejavnike stališč do cepljenja. Izvedli smo tri študije na štirih vzor-
cih, od tega sta bila dva reprezentativna nacionalna vzorca.
Ključni sta predvsem dve ugotovitvi. Prvič, v Sloveniji stališča do cep-
ljenja glede na naše analize niso povezana s stopnjo izobrazbe. To velja tako
za splošna stališča do cepljenja kot za specifična stališča namere za ceplje-
nje proti sezonski gripi in covidu-19. Drugič (in nekoliko neskladno s prvo
ugotovitvijo), naše analize hkrati kažejo, da je izobrazba povezana s tistimi
dejavniki stališč do cepljenja, ki so se v tujih raziskavah izkazali za statistič-
no značilne. V Sloveniji bolj izobraženi izkazujejo višjo stopnjo zaupanja v
zdravstveni sistem, so bolj zadovoljni z delovanjem političnega sistema in v
večji meri percipirajo covid-19 (ne pa tudi gripe) kot ogrožajočo bolezen v
primerjavi z manj izobraženimi družbenimi skupinami.
Možnosti za omenjeno nekonsistentnost je več. Ena možnost je, da ne-
kateri dejavniki stališč do cepljenja, ki učinkujejo v tujih državah, ne učin-
kujejo v Sloveniji. Dosedanje raziskave v Sloveniji kažejo, da nekateri dejav-
niki v Sloveniji niso statistično značilni korelat stališč do cepljenja (gl. npr.
Lamot, 2020), zato bi morale prihodnje raziskave preučiti, kateri dejavni-
ki prispevajo k oklevanju Slovencev pred cepljenjem, vključno s cepljenjem
proti covidu-19. Druga možnost je, da navkljub dejavnikom pozitivnih sta-
lišč do cepljenja (ti dejavniki so, kot smo ugotovili, v Sloveniji v večji meri
prisotni med bolj izobraženimi) hkrati obstajajo tudi nekateri drugi kore-
lati izobrazbe, ki so v večji meri prisotni med bolj izobraženimi in ki zni-
žujejo pozitivna stališča do cepljenja. Primer takega dejavnika bi npr. lahko
bil zdravizem (Swaney in Burns, 2019). Tudi to bi bilo potrebno podrobne-
je analizirati v prihodnjih raziskavah.
Sklenemo lahko, da v Sloveniji izobrazba nima enoznačne funkcije
ozaveščanja o pomembnosti cepljenja in spodbujanja pozitivnih stališč do
cepljenja (Lamot et al., 2021). Možno je, da izobraževalne institucije ceplje-
nja, morda pa tudi drugih vidikov zdravih življenjskih stilov in z zdravjem
povezanih stališč, ne vključujejo v zadostni meri v svoje kurikule. To je na
ravni populacije sicer izguba potencialno pozitivnega učinka pomembne-
ga družbenega vira – izobrazbe; navkljub večanju izobrazbenih ravni v Slo-
veniji v zadnjih desetletjih namreč obstaja precejšnja nenaklonjenost cep-
ljenju in cepivom (Larson et al., 2016), tudi proti covidu-19 (Mediana, 2020;
233
