Page 191 - Igor Ž. Žagar in Ana Mlekuž, ur. Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju: medsebojni vplivi raziskovanja in prakse. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2021. Digitalna knjižnica, Dissertationes 38
P. 191
https://w w w.doi.org/10.32320/978-961-270-339-4.191-203
Govorne prvine pri osnovnošolskem pouku
retorike
Nina Žavbi, Alida Bevk
Uvod
Govorno sporazumevanje od vseh v njem sodelujočih govorcev zahte-
va tako upoštevanje različnih okoliščin sporazumevanja (kraj, čas spora-
zumevanja, besedilo, družbene okoliščine itd.) kot tudi obvladovanje raz-
ličnih elementov besednega in nebesednega sporazumevanja. Besednemu
sporazumevanju tudi v procesu izobraževanja posvečamo veliko pozor-
nosti, pri čemer je pomembna vsebina, pogosto pa se pozablja na nebesedni
del, ki je za učinkovito komunikacijo ključen – tako njegova vidna (mimi-
ka, geste, premikanje v prostoru) kot slušna (barva glasu, intonacija in re-
gister, glasnost in hitrost govora, premori, artikulacija ipd.) komponenta.
Za vsako govorjenje, tudi za obvladovanje treme, ki je predvsem pri javnem
sporazumevanju velik problem, je pomemben pravilni aktivni dih (ki je še
danes pogosto pri poučevanju zanemarjen ali pa napačno razumljen). Ne-
verbalna raven je v vsakodnevnem sporazumevanju prepletena z verbalno,
pogosto pa se z njo podrobneje ne ukvarja in se jo jemlje kot samoumevno
– v izobraževalnem procesu je niti učenci niti učitelji v resnici ne obvladu-
jejo v zadostni meri.
Nezadostno ukvarjanje z neverbalnim se odraža tudi v glasovni (ne)
kvaliteti in (nezadovoljivi) govorni zmožnosti študentov, ki se vpišejo na
AGRFT. Z lastno refleksijo pedagoškega dela, ki izhaja iz dolgoletne pra-
kse pedagogov, ki se primarno ukvarjamo z umetniškim govorom na Ka-
191
Govorne prvine pri osnovnošolskem pouku
retorike
Nina Žavbi, Alida Bevk
Uvod
Govorno sporazumevanje od vseh v njem sodelujočih govorcev zahte-
va tako upoštevanje različnih okoliščin sporazumevanja (kraj, čas spora-
zumevanja, besedilo, družbene okoliščine itd.) kot tudi obvladovanje raz-
ličnih elementov besednega in nebesednega sporazumevanja. Besednemu
sporazumevanju tudi v procesu izobraževanja posvečamo veliko pozor-
nosti, pri čemer je pomembna vsebina, pogosto pa se pozablja na nebesedni
del, ki je za učinkovito komunikacijo ključen – tako njegova vidna (mimi-
ka, geste, premikanje v prostoru) kot slušna (barva glasu, intonacija in re-
gister, glasnost in hitrost govora, premori, artikulacija ipd.) komponenta.
Za vsako govorjenje, tudi za obvladovanje treme, ki je predvsem pri javnem
sporazumevanju velik problem, je pomemben pravilni aktivni dih (ki je še
danes pogosto pri poučevanju zanemarjen ali pa napačno razumljen). Ne-
verbalna raven je v vsakodnevnem sporazumevanju prepletena z verbalno,
pogosto pa se z njo podrobneje ne ukvarja in se jo jemlje kot samoumevno
– v izobraževalnem procesu je niti učenci niti učitelji v resnici ne obvladu-
jejo v zadostni meri.
Nezadostno ukvarjanje z neverbalnim se odraža tudi v glasovni (ne)
kvaliteti in (nezadovoljivi) govorni zmožnosti študentov, ki se vpišejo na
AGRFT. Z lastno refleksijo pedagoškega dela, ki izhaja iz dolgoletne pra-
kse pedagogov, ki se primarno ukvarjamo z umetniškim govorom na Ka-
191
