Page 186 - Igor Ž. Žagar in Ana Mlekuž, ur. Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju: medsebojni vplivi raziskovanja in prakse. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2021. Digitalna knjižnica, Dissertationes 38
P. 186
r aziskovanje v vzgoji in izobr aževanju: medsebojni vpliv r aziskovanja in pr akse
Sklep
Temeljni dokumenti in smernice Evropske unije, Unesca in OECD pou-
darjajo vlogo spretnosti prebivalstva kot dejavnik družbenega, gospodar-
skega in individualnega razvoja. Raziskava PIAAC je razkrila, da je Slo-
venija med evropskimi državami, ki so v njej sodelovale, pod povprečjem
Evropske unije in OECD. V Sloveniji se kažejo tudi velike razlike v besedil-
ni spretnosti glede na starost, doseženo izobrazbo, značilnosti dela, način
preživljanja prostega časa itn. (Skills Matter, 2016).
Spretnosti mladih, ki so najvitalnejši del družbe, so izjemnega po-
mena. Ule (2011) je napovedala večje zanimanje za spretnosti mladih, ker
postajajo vse pomembnejši dejavnik v družbi znanja, hkrati pa je obdobje
mladosti prehodno obdobje. Prehodi so po njenem mnenju temeljnega po-
mena. Posamezniki, ki imajo v prehodnem obdobju dovolj podpore, lahko
izkoristijo različne priložnosti za pridobivanje znanja in spretnosti, drugi,
ki teh priložnosti nimajo, postajajo ranljivejši.
V prispevku so predstavljene besedilne spretnosti mladih oziroma po-
pulacije od 16. do 24. starosti. To je čas biološke zrelosti in prevzemanja vlog
odraslih.
Cilj prispevka je bil ugotoviti stanje besedilnih spretnosti populaci-
je od 16. do 24. leta starosti in proučiti dejavnike, ki na to stanje in gibanja
vplivajo bolj ali manj ugodno.
Besedilne spretnosti odraslih (od 16 do 65 let) so v Sloveniji nižje od
povprečja OECD in Evropske unije, a te razlike so najmanjše v populaciji
od 16. do 24. leta starosti.
Primerjalna analiza je pokazala, da ima skupina mladih v Sloveniji
bolj razvite besedilne spretnosti kot druge starostne kategorije, zajete v raz-
iskavo. Proučevanje dosežkov kaže, da med mladimi prevladujejo dosežki
na tretji ravni besedilnih spretnosti, ki so sicer pogoj za delovanje v družbi,
temelječi na znanju. Kljub razmeroma dobrim dosežkom mladih – v pri-
merjavi z višjimi starostnimi kategorijami – ne smemo spregledati, da več
kot 50 % populacije od 16. do 24. leta starosti nima ustreznih spretnosti za
ravnanje s sodobnimi informacijami, ki jih vsebujejo različne vrste besedil,
obrazci in slikovni prikazi, in za uporabo teh v novih okoliščinah.
Regresijski model je potrdil, da so spretnosti mladih celosten feno-
men. Dejavniki, ki najbolj pojasnjujejo raven njihovih spretnosti, so: do-
končana formalna izobrazba, število knjig v gospodinjstvu, izobrazba star-
šev/skrbnikov in jezik, ki so se ga posamezniki naučili ob rojstvu. Nekateri
dejavniki, na primer splošno zdravje in sodelovanje v prostovoljskih zdru-
186
Sklep
Temeljni dokumenti in smernice Evropske unije, Unesca in OECD pou-
darjajo vlogo spretnosti prebivalstva kot dejavnik družbenega, gospodar-
skega in individualnega razvoja. Raziskava PIAAC je razkrila, da je Slo-
venija med evropskimi državami, ki so v njej sodelovale, pod povprečjem
Evropske unije in OECD. V Sloveniji se kažejo tudi velike razlike v besedil-
ni spretnosti glede na starost, doseženo izobrazbo, značilnosti dela, način
preživljanja prostega časa itn. (Skills Matter, 2016).
Spretnosti mladih, ki so najvitalnejši del družbe, so izjemnega po-
mena. Ule (2011) je napovedala večje zanimanje za spretnosti mladih, ker
postajajo vse pomembnejši dejavnik v družbi znanja, hkrati pa je obdobje
mladosti prehodno obdobje. Prehodi so po njenem mnenju temeljnega po-
mena. Posamezniki, ki imajo v prehodnem obdobju dovolj podpore, lahko
izkoristijo različne priložnosti za pridobivanje znanja in spretnosti, drugi,
ki teh priložnosti nimajo, postajajo ranljivejši.
V prispevku so predstavljene besedilne spretnosti mladih oziroma po-
pulacije od 16. do 24. starosti. To je čas biološke zrelosti in prevzemanja vlog
odraslih.
Cilj prispevka je bil ugotoviti stanje besedilnih spretnosti populaci-
je od 16. do 24. leta starosti in proučiti dejavnike, ki na to stanje in gibanja
vplivajo bolj ali manj ugodno.
Besedilne spretnosti odraslih (od 16 do 65 let) so v Sloveniji nižje od
povprečja OECD in Evropske unije, a te razlike so najmanjše v populaciji
od 16. do 24. leta starosti.
Primerjalna analiza je pokazala, da ima skupina mladih v Sloveniji
bolj razvite besedilne spretnosti kot druge starostne kategorije, zajete v raz-
iskavo. Proučevanje dosežkov kaže, da med mladimi prevladujejo dosežki
na tretji ravni besedilnih spretnosti, ki so sicer pogoj za delovanje v družbi,
temelječi na znanju. Kljub razmeroma dobrim dosežkom mladih – v pri-
merjavi z višjimi starostnimi kategorijami – ne smemo spregledati, da več
kot 50 % populacije od 16. do 24. leta starosti nima ustreznih spretnosti za
ravnanje s sodobnimi informacijami, ki jih vsebujejo različne vrste besedil,
obrazci in slikovni prikazi, in za uporabo teh v novih okoliščinah.
Regresijski model je potrdil, da so spretnosti mladih celosten feno-
men. Dejavniki, ki najbolj pojasnjujejo raven njihovih spretnosti, so: do-
končana formalna izobrazba, število knjig v gospodinjstvu, izobrazba star-
šev/skrbnikov in jezik, ki so se ga posamezniki naučili ob rojstvu. Nekateri
dejavniki, na primer splošno zdravje in sodelovanje v prostovoljskih zdru-
186
