Page 93 - Vinkler, Jonatan. 2021. »Češka gos«, Božji bojevniki, obstranci: češka »reformacija pred reformacijo« in njeni evropski ter slovenski konteksti, ideariji in imaginariji. Ljubljana: Pedagoški inštitut

Po Luthrovem nastopu:
med reformo in politiko

Po Luthrovem nastopu 1517. so se češki bratje znašli pred dvojim pomemb­
nim vprašanjem. Prvo je izhajalo že iz mentalne razlike med pobudami, ki
so k cerkveni reformi napotile wittenberškega profesorja, in tistimi, pogla­
vitnimi za češke reformatorje. Luther je namreč črpal iz lastne subjektivne
zavesti in želje novoveškega individuma po gotovosti odrešitve, ki da se za­
voljo uklenjene volje izmika prav vsakomur, ne glede na množino in kvali­
teto dobrih del posamičnika.

Češki bratje pa so stavili na ideji očiščenja obstoječe cerkve; slednje da
temelji na »pravilnem« branju Svetega pisma in na ponovni uveljavitvi le­
-tega kot edinega odločilnega vodnika za vse bitje in nehanje vseh ter vsa­
kogar na tem svetu. Kot udje ene Kristusove splošne cerkve so se, vsakdo
med njimi, poleg sedanjosti šteli za vključene tudi v celotni njeni preteklo­
sti od apostolov preko prednikejskih očetov, sholastike, Wycleffea in Husa
do sodobnosti (Molnár 1948, 15).

Vprašanje je bilo torej umeščeno na zgodovinsko os srednji – novi
vek in med mentalitetna pola tradicija – novatorstvo: Ali je nosilec refor­
me individuum ali institucija? Poteka reforma »od zgoraj«, s ponovno pri­
lagoditvijo cerkvene strukture Svetemu pismu, in seže šele nato do vsake­
ga posameznega vernika ali pa je reforma nujna posledica reformiranega
posameznika?

Drugo vprašanje pa je bilo povezano z dejstvom, da po letu 1517 češk­ i
bratje niso bili več edino reformacijsko žarišče v Srednji Evropi. Zato so se

93