Page 88 - Vinkler, Jonatan. 2021. »Češka gos«, Božji bojevniki, obstranci: češka »reformacija pred reformacijo« in njeni evropski ter slovenski konteksti, ideariji in imaginariji. Ljubljana: Pedagoški inštitut
P. 88
»češka gos«, božji bojevniki, obstranci
nemško beročo publiko Reicha, »Flugschriften« pa so ravno ob vprašanju
papeškega oblastnega primata in oblasti cerkve kot institucije postali zgo
dnja oblika množičnih medijev ter tako oblikovalci zgodnjega, sicer le tu
in tam razpoznavno izraženega javnega mnenja. Pretežni del pamfletnega
gibanja je zadeval prav ključna dela M. Jana Husa ali besedila o njem, in si
cer zaradi fokusa, ki ga je na Husa usmerila leipziška disputacija ter zara
di Luthrovega ukvarjanja s pozicijami češkega teologa. Toda Luther ni na
črtno iskal Husovih teksov, da bi jih študiral. Husovi traktati so dobesedno
prileteli pred njegova vrata.
V pismu, ki ga je Luther 3. oktobra 1519 naslovil na svojega predstojni
ka Johanna Staupitza, je namreč prebrati naslednjo informacijo:
Ich habe zur Stunde aus Prag in Böhmen Briefe von zwei Priestern
der utraquistischen Partei, die in der heiligen Schrift sehr geleh
rt sind, zusammen mit einem Büchlein des Johann Hus erhalten,
welches ich noch nicht gelesen habe. (Luther [1519] 1930, WABr 1,
514.)
»Knjižica«, ki jo omenja Luther, je bil Husov traktat De Ecclesia, »dva
duhovnika utrakvistične strani« pa Jan Poduška, župnik na znameniti hu
sitski fari v Týnu v Pragi,12 ter njegov vikar Václav Roždalovský. Češka du
hovnika sta izvedela o Luthrovih stališčih o Husu na leipziški disputaciji,
poučil ju je neki Jakob (Haberkern 2016, 157), organist, ki je bil na dispu
taciji prisoten in je z Luthrom tam tudi govoril, v pismih z dne 17. julija
1519 wittenberškemu teologu in profesorju pa sta ga poimenovala »junaške
ga lovca na navidezne apostole« ter mu zagotavljala, da Čehi »dan in noč
neprenehoma molijo« zanj (Poduška [1519] 1930, WABr 1, 418). Roždalovský
je celo izrazil upanje, da bo brat Martin za Saško postal to, kar je bil M. Jan
Hus nekoč za Češko (Roždalovský [1519] 1930, WABr 1, 420), predvsem pa je
Luthru položil na srce, naj poslano mu Husovo delo prebere temeljito, da na
grmadi sežganega češkega teologa ne bo sodil po govoricah in zlih dekretih
koncila v Konstanci, temveč po »resnični podobi«, kot jo je najti v Husovih
knjigah (Roždalovský ibid., 419).
In Luthrov odziv ni izostal. Strasten in ognjevit, kot je bilo reformator
ju v krvi. Georgu Spalatinu je sredi februarja 1520 namreč napisal naslednje:
Ich habe bisher unbewußt den ganzen Johann Hus gelehrt und
gehalten. Auch Johann Staupitz hat in derselben Unwissenheit
12 Na isti fari sta delovala že Jakoubek ze Stříbra, ki je prvi v evropski reformaciji uve
del obhajanje pod obema podobama, in M. Jan Rokycana, prvi husitski nadškof.
88
nemško beročo publiko Reicha, »Flugschriften« pa so ravno ob vprašanju
papeškega oblastnega primata in oblasti cerkve kot institucije postali zgo
dnja oblika množičnih medijev ter tako oblikovalci zgodnjega, sicer le tu
in tam razpoznavno izraženega javnega mnenja. Pretežni del pamfletnega
gibanja je zadeval prav ključna dela M. Jana Husa ali besedila o njem, in si
cer zaradi fokusa, ki ga je na Husa usmerila leipziška disputacija ter zara
di Luthrovega ukvarjanja s pozicijami češkega teologa. Toda Luther ni na
črtno iskal Husovih teksov, da bi jih študiral. Husovi traktati so dobesedno
prileteli pred njegova vrata.
V pismu, ki ga je Luther 3. oktobra 1519 naslovil na svojega predstojni
ka Johanna Staupitza, je namreč prebrati naslednjo informacijo:
Ich habe zur Stunde aus Prag in Böhmen Briefe von zwei Priestern
der utraquistischen Partei, die in der heiligen Schrift sehr geleh
rt sind, zusammen mit einem Büchlein des Johann Hus erhalten,
welches ich noch nicht gelesen habe. (Luther [1519] 1930, WABr 1,
514.)
»Knjižica«, ki jo omenja Luther, je bil Husov traktat De Ecclesia, »dva
duhovnika utrakvistične strani« pa Jan Poduška, župnik na znameniti hu
sitski fari v Týnu v Pragi,12 ter njegov vikar Václav Roždalovský. Češka du
hovnika sta izvedela o Luthrovih stališčih o Husu na leipziški disputaciji,
poučil ju je neki Jakob (Haberkern 2016, 157), organist, ki je bil na dispu
taciji prisoten in je z Luthrom tam tudi govoril, v pismih z dne 17. julija
1519 wittenberškemu teologu in profesorju pa sta ga poimenovala »junaške
ga lovca na navidezne apostole« ter mu zagotavljala, da Čehi »dan in noč
neprenehoma molijo« zanj (Poduška [1519] 1930, WABr 1, 418). Roždalovský
je celo izrazil upanje, da bo brat Martin za Saško postal to, kar je bil M. Jan
Hus nekoč za Češko (Roždalovský [1519] 1930, WABr 1, 420), predvsem pa je
Luthru položil na srce, naj poslano mu Husovo delo prebere temeljito, da na
grmadi sežganega češkega teologa ne bo sodil po govoricah in zlih dekretih
koncila v Konstanci, temveč po »resnični podobi«, kot jo je najti v Husovih
knjigah (Roždalovský ibid., 419).
In Luthrov odziv ni izostal. Strasten in ognjevit, kot je bilo reformator
ju v krvi. Georgu Spalatinu je sredi februarja 1520 namreč napisal naslednje:
Ich habe bisher unbewußt den ganzen Johann Hus gelehrt und
gehalten. Auch Johann Staupitz hat in derselben Unwissenheit
12 Na isti fari sta delovala že Jakoubek ze Stříbra, ki je prvi v evropski reformaciji uve
del obhajanje pod obema podobama, in M. Jan Rokycana, prvi husitski nadškof.
88
