Page 91 - Vinkler, Jonatan. 2021. »Češka gos«, Božji bojevniki, obstranci: češka »reformacija pred reformacijo« in njeni evropski ter slovenski konteksti, ideariji in imaginariji. Ljubljana: Pedagoški inštitut
P. 91
češki bratje kot obstranci
gelehrt. Kurz, wir alle sind unbewußt Hussiten [poudaril J. V.]. Ja,
Paulus und Augustin sind aufs Wort Hussiten. (Luther [1520] 1931,
WABr 2, 42.)
To Luthrovo poistovetenje je zaenkrat sicer zakrilo pomembne teolo
ške razlike med obema reformatorjema, kaže pa, da se je wittenberški teo
log v tej fazi že identificiral s češkim heretikom, ki ga je vsaj v srednjem
delu leipziške disputacije še odklanjal. Leta 1520 izideta tako dve pomemb
ni ediciji Husove Cerkve: De causa boemica (Hagenau)13 in Liber Egregius
de Unitate Ecclesiae, Cuius autor periit in concilio Constantiensi14 (Basel).
V zvezi s hagenausko izdajo humanističnega tiskarja Thomasa
Anshelma (1470–1522/1524), ki je med drugim izdajal tudi Vergilija in dela
humanista Johannesa Reuchlina (De accentibus, et orthographia, lingu-
ae Hebraicae, 1518), velja poudariti, da je tiskar z natisom Husa računal na
konkreten zaslužek, kajti, kot je razvideti iz Luthrovega pisma Spalatinu
19. marca 1520 (Luther [1520] 1931, WABr 2, 72), je bila naklada kar 2000
izvodov. Za primerjavo velja poudariti, da je Luthrov prelomni Das Neue
Testament Deutsch septembra 1522 izšel v 3000 izvodih. Obe izdaji Husa
sta bili tekstno celoviti, vendar brez običajnih polemičnih uvodov, celo
Husovega imena ni bilo na naslovnem listu, le v baselski izdaji se pojavi po
menljiv moto:
Tu, quaeso, candide mi Lector, non quis, sed quid dicatur, atten
de.15 (Hus, 1520a, A1r.)
Ta na videz nevtralna objava je številnim pridigarjem, humanistom
in – morda celo predvsem – politično pomembnim odločevalcem omo
gočila, da so tudi porajajočo se Luthrovo kritiko političnega oblastništva
Rimske cerkve stehtali glede na morebitne politične (in, potencialno, voja
ške) posledice – glede na možno odcepitev od Rima (Haberkern 2016, 158).
V vsakem primeru pa je izid De Ecclesie v nemškem prostoru širšemu bral
stvu omogočil presoditi, kaj je Luther »pobral« pri Husu. In: ali je bil Hus
13 Knjiga je v digitalni podobi prosto dostopna na strežniku Universitäts- und
Landesbibliothek Düsseldorf (http://digital.ub.uni-duesseldorf.de/urn/urn:nbn:
de:hbz:061:1-18769), od koder je bila pridobljena tudi za namene pričujoče knjige.
14 Delo je v digitalni podobi za namene znanstvenoraziskovalnega dela prosto dosto
pno v digitalni knjižnici Bayerische StaatsBibliothek (http://www.mdz-nbn-resol
ving.de/urn/resolver.pl?urn=urn:nbn:de:bvb:12-bsb10165440-0), od koder je bilo
tudi pridobljeno.
15 Tebe, dobrotljivi bralec, prosim: tisto, kar je zapisano, ne tistega, ki je pisal, vzemi v
obzir.
91
gelehrt. Kurz, wir alle sind unbewußt Hussiten [poudaril J. V.]. Ja,
Paulus und Augustin sind aufs Wort Hussiten. (Luther [1520] 1931,
WABr 2, 42.)
To Luthrovo poistovetenje je zaenkrat sicer zakrilo pomembne teolo
ške razlike med obema reformatorjema, kaže pa, da se je wittenberški teo
log v tej fazi že identificiral s češkim heretikom, ki ga je vsaj v srednjem
delu leipziške disputacije še odklanjal. Leta 1520 izideta tako dve pomemb
ni ediciji Husove Cerkve: De causa boemica (Hagenau)13 in Liber Egregius
de Unitate Ecclesiae, Cuius autor periit in concilio Constantiensi14 (Basel).
V zvezi s hagenausko izdajo humanističnega tiskarja Thomasa
Anshelma (1470–1522/1524), ki je med drugim izdajal tudi Vergilija in dela
humanista Johannesa Reuchlina (De accentibus, et orthographia, lingu-
ae Hebraicae, 1518), velja poudariti, da je tiskar z natisom Husa računal na
konkreten zaslužek, kajti, kot je razvideti iz Luthrovega pisma Spalatinu
19. marca 1520 (Luther [1520] 1931, WABr 2, 72), je bila naklada kar 2000
izvodov. Za primerjavo velja poudariti, da je Luthrov prelomni Das Neue
Testament Deutsch septembra 1522 izšel v 3000 izvodih. Obe izdaji Husa
sta bili tekstno celoviti, vendar brez običajnih polemičnih uvodov, celo
Husovega imena ni bilo na naslovnem listu, le v baselski izdaji se pojavi po
menljiv moto:
Tu, quaeso, candide mi Lector, non quis, sed quid dicatur, atten
de.15 (Hus, 1520a, A1r.)
Ta na videz nevtralna objava je številnim pridigarjem, humanistom
in – morda celo predvsem – politično pomembnim odločevalcem omo
gočila, da so tudi porajajočo se Luthrovo kritiko političnega oblastništva
Rimske cerkve stehtali glede na morebitne politične (in, potencialno, voja
ške) posledice – glede na možno odcepitev od Rima (Haberkern 2016, 158).
V vsakem primeru pa je izid De Ecclesie v nemškem prostoru širšemu bral
stvu omogočil presoditi, kaj je Luther »pobral« pri Husu. In: ali je bil Hus
13 Knjiga je v digitalni podobi prosto dostopna na strežniku Universitäts- und
Landesbibliothek Düsseldorf (http://digital.ub.uni-duesseldorf.de/urn/urn:nbn:
de:hbz:061:1-18769), od koder je bila pridobljena tudi za namene pričujoče knjige.
14 Delo je v digitalni podobi za namene znanstvenoraziskovalnega dela prosto dosto
pno v digitalni knjižnici Bayerische StaatsBibliothek (http://www.mdz-nbn-resol
ving.de/urn/resolver.pl?urn=urn:nbn:de:bvb:12-bsb10165440-0), od koder je bilo
tudi pridobljeno.
15 Tebe, dobrotljivi bralec, prosim: tisto, kar je zapisano, ne tistega, ki je pisal, vzemi v
obzir.
91
