Page 92 - Vinkler, Jonatan. 2021. »Češka gos«, Božji bojevniki, obstranci: češka »reformacija pred reformacijo« in njeni evropski ter slovenski konteksti, ideariji in imaginariji. Ljubljana: Pedagoški inštitut
P. 92
»češka gos«, božji bojevniki, obstranci
prvoborec za evangelij, kot je menil Luther, ali njegov naglavni sovražnik,
Haeresiarcha, kot je na svete zatrjevala Rimska cerkev.
Čeprav se je zdelo, da gre za izrazito benigni izdaji, pa je bilo že ob li
stanju knjige takoj jasno, »kam pes taco moli«. Za naslovnim listim je nam
reč v obeh izdajah sledilo temeljito kazalo, urejeno po abecednem ključu, ki
je bilo delo obeh izdajateljev in je Husovo knjigo na impliciten način umeš
čalo na razpoznavno mesto v kontroverzi o cerkvenem oblastništvu, ki se
je razvila kot nasledek leipziške disputacije.
V kazalu je bilo tako najti sicer prav nedolžne teme, npr. Caput eccle-
siae Christus est in Romana ecclesia quare primatum tenet, toda tudi
Interdictum quare sit iniustum; Interdictum generale est malum; Obedire
non oportet subditum Papae in omnibus; Papa malus si est, maxime scanda-
lizat populum in celo Rebellare Papae in malo mandato est Christo obedire.16
Na ta način je postal Husov traktat priročnik za vse tiste, ki so se v
nemških deželah po leipziški disputaciji udeležili vročih debat o pape
ški oblasti in se postavili proti svetni moči svetega očeta; postal je prava
Noetova barka protipapeških argumentov, ki so jih iz Husovega dela črpa
li tako Luther kot njegovi somišljeniki. Hus je tako postal intelektualni pat
ron, svetnik in zaščitnik, poglavitna intelektualna avtoriteta kritikov rav
nanja papeža, kurije in Rimske cerkve, predvsem pa predhodnik tovrstnih
spisov Martina Luthra. Čeprav je bil v Rimski cerkvi obsojen in preklet kot
krivoverec, je postal z recepcijo obeh izdaj De Ecclesie v nemškem prostoru
konec leta 1520 nerazdružljivo povezan z narojevajočo se luteransko refor
macijo kot predhodnik Martina Luthra (Haberkern 2016, 159).
Zaradi te Luthrove recepcije Husa so se razvneli tudi stiki Čehov z
Wittenberžanom. Na Češkem začnejo izhajati prvi prevodi Luthrovih spi
sov in tudi češki bratje se iz komunikacije s pomembnim duhovnim sre
diščem v njihovi bližini niso izvzeli. Wittenberg je bil pač dosti bližje kot
Erazmov Basel. Prvi med češkimi brati, ki je potoval k Luthru na Saško, je
bil Jan Roh (Johann Horn), ki je bil začetnik stikov med Wittenbergom in
češkimi brati. Stiki so se nato razvijali dalje, in sicer do korespondence med
Lukášem Praškim in Luthrom, pravi prelom pa se zgodi po smrti častitlji
vega seniorja čeških bratov.
16 Glava cerkve je Kristus in V čem ima Rimska cerkev prvenstvo, toda tudi Zakaj je in-
terdikt nepravičen; Splošni interdikt je zlo; Papežu podrejenih ni treba ubogati v vsem;
Če je papež slab, najbolj pohujšuje ljudi in celo Upreti se papežu, kadar dela zlo, po-
meni ubogati zapoved[, da je treba] poslušati Kristusa.
92
prvoborec za evangelij, kot je menil Luther, ali njegov naglavni sovražnik,
Haeresiarcha, kot je na svete zatrjevala Rimska cerkev.
Čeprav se je zdelo, da gre za izrazito benigni izdaji, pa je bilo že ob li
stanju knjige takoj jasno, »kam pes taco moli«. Za naslovnim listim je nam
reč v obeh izdajah sledilo temeljito kazalo, urejeno po abecednem ključu, ki
je bilo delo obeh izdajateljev in je Husovo knjigo na impliciten način umeš
čalo na razpoznavno mesto v kontroverzi o cerkvenem oblastništvu, ki se
je razvila kot nasledek leipziške disputacije.
V kazalu je bilo tako najti sicer prav nedolžne teme, npr. Caput eccle-
siae Christus est in Romana ecclesia quare primatum tenet, toda tudi
Interdictum quare sit iniustum; Interdictum generale est malum; Obedire
non oportet subditum Papae in omnibus; Papa malus si est, maxime scanda-
lizat populum in celo Rebellare Papae in malo mandato est Christo obedire.16
Na ta način je postal Husov traktat priročnik za vse tiste, ki so se v
nemških deželah po leipziški disputaciji udeležili vročih debat o pape
ški oblasti in se postavili proti svetni moči svetega očeta; postal je prava
Noetova barka protipapeških argumentov, ki so jih iz Husovega dela črpa
li tako Luther kot njegovi somišljeniki. Hus je tako postal intelektualni pat
ron, svetnik in zaščitnik, poglavitna intelektualna avtoriteta kritikov rav
nanja papeža, kurije in Rimske cerkve, predvsem pa predhodnik tovrstnih
spisov Martina Luthra. Čeprav je bil v Rimski cerkvi obsojen in preklet kot
krivoverec, je postal z recepcijo obeh izdaj De Ecclesie v nemškem prostoru
konec leta 1520 nerazdružljivo povezan z narojevajočo se luteransko refor
macijo kot predhodnik Martina Luthra (Haberkern 2016, 159).
Zaradi te Luthrove recepcije Husa so se razvneli tudi stiki Čehov z
Wittenberžanom. Na Češkem začnejo izhajati prvi prevodi Luthrovih spi
sov in tudi češki bratje se iz komunikacije s pomembnim duhovnim sre
diščem v njihovi bližini niso izvzeli. Wittenberg je bil pač dosti bližje kot
Erazmov Basel. Prvi med češkimi brati, ki je potoval k Luthru na Saško, je
bil Jan Roh (Johann Horn), ki je bil začetnik stikov med Wittenbergom in
češkimi brati. Stiki so se nato razvijali dalje, in sicer do korespondence med
Lukášem Praškim in Luthrom, pravi prelom pa se zgodi po smrti častitlji
vega seniorja čeških bratov.
16 Glava cerkve je Kristus in V čem ima Rimska cerkev prvenstvo, toda tudi Zakaj je in-
terdikt nepravičen; Splošni interdikt je zlo; Papežu podrejenih ni treba ubogati v vsem;
Če je papež slab, najbolj pohujšuje ljudi in celo Upreti se papežu, kadar dela zlo, po-
meni ubogati zapoved[, da je treba] poslušati Kristusa.
92
