Page 98 - Vinkler, Jonatan. 2021. »Češka gos«, Božji bojevniki, obstranci: češka »reformacija pred reformacijo« in njeni evropski ter slovenski konteksti, ideariji in imaginariji. Ljubljana: Pedagoški inštitut
P. 98
»češka gos«, božji bojevniki, obstranci
4
V isti pesmarici Ene duhovne peisni je izdana tudi prva znana sloven
ska tiskana poslovenitev nemške pesmi O ihr Christen, seht an den König
und Heiland Michaela Weisseja iz Ein new Gesangbuchlen, in sicer kot O,
človik, gledai večniga tvoiga kralla (Trubar [1563] 2016, 134–44). Prevod iste
predloge je objavljen tudi v Felicijana Trubarja pesmarici iz leta 1595.
5
V razdelku Enih duhovnih peisni, ki obsega pesmi ob pogrebu, je na
tisnjena pesem Pokopaimo mi tu tellu (Trubar [1563] 2016, 169–71). Gre za
dosleden prevod protestantske pesmi Nun lasst uns den Leib begraben, ki ji
je Martin Luther 1540. zložil zadnjo (osmo) kitico, prvih sedem pa je nasta
lo po latinski pesmi Iam moesta quiesce querela3 in po nemški pesmi Nun
lasst uns den Leib begraben Michaela Weisseja (Ein new Gesangbuchlen,
1531). Sebastijana Krelja mlajši prevod iste Luthrove pesmi je pod naslovom
Nun lasst uns den Leib begraben etc., per Krellium najti v Tem celem catehis-
mu, enih psalmih (1574), pod naslovom Ena pogrebska pejsen, per Krellium
pa tudi v Dalmatinovem Tem celem catehismu, enih psalmih (1584) in v
Felicijana Trubarja pesmarici z enakim naslovom (1595).
6
Prevode iz Weissejevega kancionala Ein new Gesangbuchlen v Enih
duhovnih peisnih zaključuje hvalnica Hvalite Gospudi milostiviga (Trubar
[1563] 2016, 218–19), ki je poslovenitev pesmi Danket dem Herrn, den er ist
sehr freundlich, in sicer v tekstni podobi, kot se nahaja v drugi izdaji kanci
onala Ein new Gesangbuchlen v ediciji Jana Roha iz 1544 (Čerin 1908, 221).
Isto predlogo je svobodno prepesnil tudi Jurij Dalmatin; pesem je pod nas
lovom Pejsen po jedi, skuzi J. Dalmatina objavljena v Tem celem catehismu,
enih psalmih (1584) in Felicijana Trubarja pesmarici iz leta 1595.
Po smrti Lukáša Praškega:
prevlada proluthrovske smeri med češkimi brati
Smrt Lukáša Praškega 1528. je dala češkim bratom možnost, da znova pre
mislijo lastno mesto v horizontu reformacije in se morda naslonijo na
močnejšo reformirano cerkev v bližini – na luteransko na Saškem. Mesto
3 Njen avtor je Avrelij Prudencij Klemens (348–405), ki ga je Luther štel za »enega naj
boljših in najbolj krščanskih pesnikov«.
98
4
V isti pesmarici Ene duhovne peisni je izdana tudi prva znana sloven
ska tiskana poslovenitev nemške pesmi O ihr Christen, seht an den König
und Heiland Michaela Weisseja iz Ein new Gesangbuchlen, in sicer kot O,
človik, gledai večniga tvoiga kralla (Trubar [1563] 2016, 134–44). Prevod iste
predloge je objavljen tudi v Felicijana Trubarja pesmarici iz leta 1595.
5
V razdelku Enih duhovnih peisni, ki obsega pesmi ob pogrebu, je na
tisnjena pesem Pokopaimo mi tu tellu (Trubar [1563] 2016, 169–71). Gre za
dosleden prevod protestantske pesmi Nun lasst uns den Leib begraben, ki ji
je Martin Luther 1540. zložil zadnjo (osmo) kitico, prvih sedem pa je nasta
lo po latinski pesmi Iam moesta quiesce querela3 in po nemški pesmi Nun
lasst uns den Leib begraben Michaela Weisseja (Ein new Gesangbuchlen,
1531). Sebastijana Krelja mlajši prevod iste Luthrove pesmi je pod naslovom
Nun lasst uns den Leib begraben etc., per Krellium najti v Tem celem catehis-
mu, enih psalmih (1574), pod naslovom Ena pogrebska pejsen, per Krellium
pa tudi v Dalmatinovem Tem celem catehismu, enih psalmih (1584) in v
Felicijana Trubarja pesmarici z enakim naslovom (1595).
6
Prevode iz Weissejevega kancionala Ein new Gesangbuchlen v Enih
duhovnih peisnih zaključuje hvalnica Hvalite Gospudi milostiviga (Trubar
[1563] 2016, 218–19), ki je poslovenitev pesmi Danket dem Herrn, den er ist
sehr freundlich, in sicer v tekstni podobi, kot se nahaja v drugi izdaji kanci
onala Ein new Gesangbuchlen v ediciji Jana Roha iz 1544 (Čerin 1908, 221).
Isto predlogo je svobodno prepesnil tudi Jurij Dalmatin; pesem je pod nas
lovom Pejsen po jedi, skuzi J. Dalmatina objavljena v Tem celem catehismu,
enih psalmih (1584) in Felicijana Trubarja pesmarici iz leta 1595.
Po smrti Lukáša Praškega:
prevlada proluthrovske smeri med češkimi brati
Smrt Lukáša Praškega 1528. je dala češkim bratom možnost, da znova pre
mislijo lastno mesto v horizontu reformacije in se morda naslonijo na
močnejšo reformirano cerkev v bližini – na luteransko na Saškem. Mesto
3 Njen avtor je Avrelij Prudencij Klemens (348–405), ki ga je Luther štel za »enega naj
boljših in najbolj krščanskih pesnikov«.
98
