Page 79 - Vinkler, Jonatan. 2021. »Češka gos«, Božji bojevniki, obstranci: češka »reformacija pred reformacijo« in njeni evropski ter slovenski konteksti, ideariji in imaginariji. Ljubljana: Pedagoški inštitut
P. 79
češki bratje kot obstranci
zlasti med sodniki in starešinami, ki so cerkev vodili, praktično do konca
15. stoletja ni imelo omembe vredne teže.
Gregor in Pražani se krogu, ki se je oblikoval okoli Chelčickega, niso
pridružili, podobno, kot se niso priključili vilémovskemu ali kateremu od
drugih krogov in ne ostankom taboritov, od katerih jih je odvračal impera
tiv nenasilnosti. Tako je bil prav Gregor tisti, ki je s svojim osebnim trudom
povezoval verske brate in sestre, ki živeli raztreseni po Češki. Toda večina,
zlasti Pražani, se je naselila v vasi Kunvald pri Žamberku na severovzho
du Češke, kjer so se zbrali okrog utrakvističnega duhovnika Mihaela, ki
je slovel kot pošten in vnet dušni pastir. Kunvald je bil del Litiškega gos
postva (Litické panství), ki je od sedemdesetih let 14. stoletja pripadalo mo
ravski plemiški družini iz Kunštáta in Poděbrad, v obdobju formiranja češ
kih bratov pa prav kralju Juriju iz Poděbrad (Jiří s Poděbrad; 1420–1471;
češki kralj od 1458 naprej), in slednjemu ni bilo proti volji, da so se na nje
gov alod priselili marljivi kolonisti. Zato je tudi ugodil nadškofu Rokycani,
ko je ta v prospeh čeških bratov interveniral pri njem. To se je zgodilo 1457.
ali 1458., zato se leto 1457 v historiografski literaturi običajno navaja kot leto
rojstva cerkve čeških bratov.
Čeprav češki bratje kljub rasti svojega občestva niso zbujali javne po
zornosti, pa so se že leta 1460 srečali s prvim preganjanjem. Znašli so se
namreč v paralelogramu sil(nic) med husitskim kraljem Jurijem, čigar po
litika je bila tudi spoštovanje kompaktatov, in pravnim dometom le-teh.
Slednje je pomenilo, da husitski kralj v Češkem kraljestvu ni smel dopuš
čati nobenega veroizpovedovanja, ki bi kakorkoli skrenilo od formulacij,
izpogajanih na koncilu v Baselu in potrjenih s kompaktati. Češki bratje so
bili tokrat onstran zakona, kajti tako s teologijo kot z ravnanjem so bili da
leč stran od naukov Rimske cerkve, ki so bili zavoljo kompaktatov norma
tivni tudi za Utrakvistično cerkev v Češkem kraljestvu. Kajti zavračali so
dogmo Rimske cerkve o transubstanciaciji kruha in vina pri Gospodovi ve
čerji, niso se želeli klanjati pred hostijo, niso verjeli, da bi duhovnik, ki živi
v grehih, zgolj zaradi podelitve zakramenta (ex opere operato) posvečeval9
in zaradi dobesednega razumevanje Pridige na gori niso želeli podajati pri
sege (Říčan 1956, 19).
9 Gre za odmev začetkov husitske reformacije, kajti misel, da je veljavnost zakramenta
vezana ne le na liturgično pravilno opravilo, temveč tudi na dušno stanje in moralno
življenje tako duhovnika kot zakrament prejemajočega, je eden temeljnih Husovih
naukov, ki mu je bil na koncilu v Konstanci v zvezi s traktatom De Ecclesia posebej
očitan.
79
zlasti med sodniki in starešinami, ki so cerkev vodili, praktično do konca
15. stoletja ni imelo omembe vredne teže.
Gregor in Pražani se krogu, ki se je oblikoval okoli Chelčickega, niso
pridružili, podobno, kot se niso priključili vilémovskemu ali kateremu od
drugih krogov in ne ostankom taboritov, od katerih jih je odvračal impera
tiv nenasilnosti. Tako je bil prav Gregor tisti, ki je s svojim osebnim trudom
povezoval verske brate in sestre, ki živeli raztreseni po Češki. Toda večina,
zlasti Pražani, se je naselila v vasi Kunvald pri Žamberku na severovzho
du Češke, kjer so se zbrali okrog utrakvističnega duhovnika Mihaela, ki
je slovel kot pošten in vnet dušni pastir. Kunvald je bil del Litiškega gos
postva (Litické panství), ki je od sedemdesetih let 14. stoletja pripadalo mo
ravski plemiški družini iz Kunštáta in Poděbrad, v obdobju formiranja češ
kih bratov pa prav kralju Juriju iz Poděbrad (Jiří s Poděbrad; 1420–1471;
češki kralj od 1458 naprej), in slednjemu ni bilo proti volji, da so se na nje
gov alod priselili marljivi kolonisti. Zato je tudi ugodil nadškofu Rokycani,
ko je ta v prospeh čeških bratov interveniral pri njem. To se je zgodilo 1457.
ali 1458., zato se leto 1457 v historiografski literaturi običajno navaja kot leto
rojstva cerkve čeških bratov.
Čeprav češki bratje kljub rasti svojega občestva niso zbujali javne po
zornosti, pa so se že leta 1460 srečali s prvim preganjanjem. Znašli so se
namreč v paralelogramu sil(nic) med husitskim kraljem Jurijem, čigar po
litika je bila tudi spoštovanje kompaktatov, in pravnim dometom le-teh.
Slednje je pomenilo, da husitski kralj v Češkem kraljestvu ni smel dopuš
čati nobenega veroizpovedovanja, ki bi kakorkoli skrenilo od formulacij,
izpogajanih na koncilu v Baselu in potrjenih s kompaktati. Češki bratje so
bili tokrat onstran zakona, kajti tako s teologijo kot z ravnanjem so bili da
leč stran od naukov Rimske cerkve, ki so bili zavoljo kompaktatov norma
tivni tudi za Utrakvistično cerkev v Češkem kraljestvu. Kajti zavračali so
dogmo Rimske cerkve o transubstanciaciji kruha in vina pri Gospodovi ve
čerji, niso se želeli klanjati pred hostijo, niso verjeli, da bi duhovnik, ki živi
v grehih, zgolj zaradi podelitve zakramenta (ex opere operato) posvečeval9
in zaradi dobesednega razumevanje Pridige na gori niso želeli podajati pri
sege (Říčan 1956, 19).
9 Gre za odmev začetkov husitske reformacije, kajti misel, da je veljavnost zakramenta
vezana ne le na liturgično pravilno opravilo, temveč tudi na dušno stanje in moralno
življenje tako duhovnika kot zakrament prejemajočega, je eden temeljnih Husovih
naukov, ki mu je bil na koncilu v Konstanci v zvezi s traktatom De Ecclesia posebej
očitan.
79
