Page 72 - Vinkler, Jonatan. 2021. »Češka gos«, Božji bojevniki, obstranci: češka »reformacija pred reformacijo« in njeni evropski ter slovenski konteksti, ideariji in imaginariji. Ljubljana: Pedagoški inštitut
P. 72
»češka gos«, božji bojevniki, obstranci
1951, 50–52), pa ne. Praktično udejanjanje obeh slednjih artikulov bi namreč
pomenilo neposredni politični (in, morda, vojaški) poseg dominantnih če
ških stanov v notranjo strukturo Rimske cerkve v Češkem kraljestvu, kar
pa je bilo s sankcioniranjem statusa quo6 izključeno oz. so se zmerni husi
ti, ki so bili po vojaškem porazu taboritov in sirotkov pri Lipanih poglavit
ni politični zastopniki reformiranih stanov v Češkem kraljestvu, možnosti
takega vplivanja s pristopom h kompaktatom odrekli.
Verska reforma, ki se je začela leta 1412 z odločnim nastopom M. Jana
Husa zoper odpustke (proti)papeža Janeza XXIII., se nadaljevala s kon
cilom v Konstanci in smrtjo Husa ter Hieronima Praškega na grmadi in
nato s husitskimi vojnami, je tako z jihlavskimi kompaktati zapečatila
gmotno precej osiromašeno Rimsko cerkev na Češkem, skromno uveljav
ljeno Utrakvistično cerkev, prazno deželno blagajno in vojne dobičkarje,
na koncu pa okrepitev moči stanov napram vladarju, stanovsko monarhi-
jo (Šmahel 4 1996, 54–95), toda tudi prvi evropski prostor verske svobo
de: druga ob drugi sta bili namreč primorani bivati dve cerkvi, Rimska in
Utrakvistična.
Ne pa tudi miru duše. Zato so verniki, ki so v Utrakvistični cerkvi
pogrešili dovršeno reformo in otipljivo, tudi za slehernika opazno popra
vo vsega, kar je dotlej težilo krščanstvo, iskali najprej, in to predvsem du
hovnike, ki bi jim lahko »brez škode za večno in časno dobro duše« zavoljo
njihovega zglednega krščanskega življenja zaupali lastno duhovno oskrbo.
Tako se je rodila reformacije husitske reformacije in revolucije – skup
nost čeških bratov (Jednota bratská), ki jo je mogoče tako delovanjsko kot
teološko šteti za izvirno evropsko reformacijo pred Martinom Luthrom.
Češki bratje pred luteransko reformacijo
Referenčni okvir za rojstvo čeških bratov je bil zgodovinsko in cerkveno
-organizacijsko do znatne mire drugačen od nastanka in uveljavitve lute
ranske reformacije na Nemškem. Čeprav imata oba vzrok v trajnem ne
zadovoljstvu nad dekadenco Rimske cerkve, predvsem višjega klera, nad
stanjem, ko je bila Cerkev v prvi vrsti poglavitni politični hegemon, ki je
svoje ovčice raje (o)strigel, kot pa pasel oz. jih ni pasel, ako jih ni pred tem
6 Po načelu uti possidetis: kar so husiti priposestvovali med husitskimi vojnami, obdrži
jo preko podelitvenih sankcij s strani cesarja in kralja Sigismunda Luksemburškega,
se pa vzdržijo vseh nadaljnjih dejanj, kakorkoli usmerjenih zoper uveljavljeno struk
turo Rimske cerkve, ki bi jim prinesla nadaljnje »pridobitve«.
72
1951, 50–52), pa ne. Praktično udejanjanje obeh slednjih artikulov bi namreč
pomenilo neposredni politični (in, morda, vojaški) poseg dominantnih če
ških stanov v notranjo strukturo Rimske cerkve v Češkem kraljestvu, kar
pa je bilo s sankcioniranjem statusa quo6 izključeno oz. so se zmerni husi
ti, ki so bili po vojaškem porazu taboritov in sirotkov pri Lipanih poglavit
ni politični zastopniki reformiranih stanov v Češkem kraljestvu, možnosti
takega vplivanja s pristopom h kompaktatom odrekli.
Verska reforma, ki se je začela leta 1412 z odločnim nastopom M. Jana
Husa zoper odpustke (proti)papeža Janeza XXIII., se nadaljevala s kon
cilom v Konstanci in smrtjo Husa ter Hieronima Praškega na grmadi in
nato s husitskimi vojnami, je tako z jihlavskimi kompaktati zapečatila
gmotno precej osiromašeno Rimsko cerkev na Češkem, skromno uveljav
ljeno Utrakvistično cerkev, prazno deželno blagajno in vojne dobičkarje,
na koncu pa okrepitev moči stanov napram vladarju, stanovsko monarhi-
jo (Šmahel 4 1996, 54–95), toda tudi prvi evropski prostor verske svobo
de: druga ob drugi sta bili namreč primorani bivati dve cerkvi, Rimska in
Utrakvistična.
Ne pa tudi miru duše. Zato so verniki, ki so v Utrakvistični cerkvi
pogrešili dovršeno reformo in otipljivo, tudi za slehernika opazno popra
vo vsega, kar je dotlej težilo krščanstvo, iskali najprej, in to predvsem du
hovnike, ki bi jim lahko »brez škode za večno in časno dobro duše« zavoljo
njihovega zglednega krščanskega življenja zaupali lastno duhovno oskrbo.
Tako se je rodila reformacije husitske reformacije in revolucije – skup
nost čeških bratov (Jednota bratská), ki jo je mogoče tako delovanjsko kot
teološko šteti za izvirno evropsko reformacijo pred Martinom Luthrom.
Češki bratje pred luteransko reformacijo
Referenčni okvir za rojstvo čeških bratov je bil zgodovinsko in cerkveno
-organizacijsko do znatne mire drugačen od nastanka in uveljavitve lute
ranske reformacije na Nemškem. Čeprav imata oba vzrok v trajnem ne
zadovoljstvu nad dekadenco Rimske cerkve, predvsem višjega klera, nad
stanjem, ko je bila Cerkev v prvi vrsti poglavitni politični hegemon, ki je
svoje ovčice raje (o)strigel, kot pa pasel oz. jih ni pasel, ako jih ni pred tem
6 Po načelu uti possidetis: kar so husiti priposestvovali med husitskimi vojnami, obdrži
jo preko podelitvenih sankcij s strani cesarja in kralja Sigismunda Luksemburškega,
se pa vzdržijo vseh nadaljnjih dejanj, kakorkoli usmerjenih zoper uveljavljeno struk
turo Rimske cerkve, ki bi jim prinesla nadaljnje »pridobitve«.
72
