Page 150 - Vinkler, Jonatan. 2021. »Češka gos«, Božji bojevniki, obstranci: češka »reformacija pred reformacijo« in njeni evropski ter slovenski konteksti, ideariji in imaginariji. Ljubljana: Pedagoški inštitut
P. 150
»češka gos«, božji bojevniki, obstranci
razširjena po celem zemlje krogu. Nadalje je treba vedeti, da se splošna sve
ta cerkev deli na tri, in to na zmagovito, bojujočo se in trpečo cerkev.
Bojujoča se cerkev je zbor predestiniranih, dokler so le-ti na zemlji
in romajo v [nebeško] domovino. Bojujoča se se imenuje zato, ker bojuje
Kristusov boj proti telesu, svetu in Hudiču.
Trpeča cerkev je zbor izvoljenih, ki trpi v vicah. Trpeča se ne imenuje
zato, ker bi si v vicah služila blaženost, kajti slednje jim je Božja posvečujo
ča milost zaslužila že na tem svetu, temveč zato, da bi skozi pretrpljenje vic
dosegla odmeno v domovini.
Zmagujoča cerkev so sveti, ki počivajo v domovini; tisti, ki so v boju
Kristusovem proti Satanu dokončno zmagali. Iz vseh teh bo na sodni dan
ena sama velika cerkev.
[...]
Enost katoliške cerkve je zaobsežena v enosti predestinacije. Kajti nje
ni posamezni udi so eno skozi predestinacijo in blažnost; posamezni njeni
sinovi so v blažnosti končno združeni.
3. poglavje
[...]
Pomni, da je, kot menijo številni, četverno razmerje ljudi na zemlji do
cerkve. Nekateri so v cerkev včlenjeni po imenu in realno, kot predestinira
ni katoličani, ki so poslušni Kristusu. Drugi niso v cerkvi ne po imenu in ne
realno, kajti so predestinirani pogani. Zopet tretji so v cerkvi samo po ime
nu, kot predestinirani hinavci. Zadnji pa so v cerkev včlenjeni predestini
rani kristjani, realno, četudi njihove ime kaže, kot bi bili onstran cerkve ...
4. poglavje
Iz zgornjih ugotovitev je mogoče zaključiti, da je zgolj Kristus glava
splošne cerkve, ki ni del česa drugega.
[...]
Glavo cerkve lahko razumemo v dvojnem pomenu – kot notranjo ali
zunanjo. Notranjo, kot prvo osebo cerkve, pa zopet na dva načina, da nače
luje telesnemu imetju ali da upravlja duhovno imetje cerkve. Zunanja gla
va pa je oseba, ki vlada podrejenim svoje vrste in se imenuje njihov glavar.
In tako je Jezus zunanja glava katere koli posamezne in tudi splošne cerkve,
slednje zaradi svojega božanstva, notranja glava splošne cerkve pa je zaradi
150
razširjena po celem zemlje krogu. Nadalje je treba vedeti, da se splošna sve
ta cerkev deli na tri, in to na zmagovito, bojujočo se in trpečo cerkev.
Bojujoča se cerkev je zbor predestiniranih, dokler so le-ti na zemlji
in romajo v [nebeško] domovino. Bojujoča se se imenuje zato, ker bojuje
Kristusov boj proti telesu, svetu in Hudiču.
Trpeča cerkev je zbor izvoljenih, ki trpi v vicah. Trpeča se ne imenuje
zato, ker bi si v vicah služila blaženost, kajti slednje jim je Božja posvečujo
ča milost zaslužila že na tem svetu, temveč zato, da bi skozi pretrpljenje vic
dosegla odmeno v domovini.
Zmagujoča cerkev so sveti, ki počivajo v domovini; tisti, ki so v boju
Kristusovem proti Satanu dokončno zmagali. Iz vseh teh bo na sodni dan
ena sama velika cerkev.
[...]
Enost katoliške cerkve je zaobsežena v enosti predestinacije. Kajti nje
ni posamezni udi so eno skozi predestinacijo in blažnost; posamezni njeni
sinovi so v blažnosti končno združeni.
3. poglavje
[...]
Pomni, da je, kot menijo številni, četverno razmerje ljudi na zemlji do
cerkve. Nekateri so v cerkev včlenjeni po imenu in realno, kot predestinira
ni katoličani, ki so poslušni Kristusu. Drugi niso v cerkvi ne po imenu in ne
realno, kajti so predestinirani pogani. Zopet tretji so v cerkvi samo po ime
nu, kot predestinirani hinavci. Zadnji pa so v cerkev včlenjeni predestini
rani kristjani, realno, četudi njihove ime kaže, kot bi bili onstran cerkve ...
4. poglavje
Iz zgornjih ugotovitev je mogoče zaključiti, da je zgolj Kristus glava
splošne cerkve, ki ni del česa drugega.
[...]
Glavo cerkve lahko razumemo v dvojnem pomenu – kot notranjo ali
zunanjo. Notranjo, kot prvo osebo cerkve, pa zopet na dva načina, da nače
luje telesnemu imetju ali da upravlja duhovno imetje cerkve. Zunanja gla
va pa je oseba, ki vlada podrejenim svoje vrste in se imenuje njihov glavar.
In tako je Jezus zunanja glava katere koli posamezne in tudi splošne cerkve,
slednje zaradi svojega božanstva, notranja glava splošne cerkve pa je zaradi
150
