Page 104 - Vinkler, Jonatan. 2021. »Češka gos«, Božji bojevniki, obstranci: češka »reformacija pred reformacijo« in njeni evropski ter slovenski konteksti, ideariji in imaginariji. Ljubljana: Pedagoški inštitut
P. 104
»češka gos«, božji bojevniki, obstranci
1612 (Herborn, izdaja novega latinskega in nemškega prevoda češkega iz
virnika) (Říčan 1951, 113).
V lastno konfesijo so češki bratje zapisali naslednjo formulacijo nauka
o opravičenju zgolj po veri:
VI. O Kristusu Odrešeniku in o opravičenju skozi vero vanj
Šesta glavna točka krščanskega nauka pri nas je polna in živa
vera v Gospoda Jezusa Kristusa in v opravičenje po tej veri. Kajti
nadvse gotovo je, da po padcu v raju nihče od ljudi ne more priti
k miru z Bogom ter biti osvobojen iz suženjstva grehu, smrti, hu
diču in pogubljenju, razen po posredniku med Bogom in ljudmi,
Jezusu Kristusu, ki je zavoljo svoje žrtvene smrti, sam svet in ne
dolžen, plačal vse naše dolge, s svojo krvjo umil našo umazanost,
s svojo smrtjo premagal našo smrt in nas more obdarovati s pra
vičnostjo in življenjem, kajti od Boga je storjen v modrost, pravič
nost, posvečenje in odkupitev (1 Kor 1,30).
[...]
5. O zakladu opravičenja in odrešitve, živi in opravičujoči veri v
Kristusa na podlagi Pisma verujemo, da noben človek po lastni
volji z lastnim telesom in krvjo ne more prejeti ter dobiti opravi
čenja ...
VII. O dobrih delih in krščanskem odrešenju
Verujemo tudi, da so ljudje po veri v Kristusa Jezusa opravičeni
zastonj, po milosti Božji, brez vseh lastnih del, in tako Bogu lju
bi; morajo pa nato pridno vršiti dobra, od Gospoda Boga zapo
vedana dela ter vsakdo po svojem stanu, redu, starosti in poklicu
z njimi dobro služiti Bogu (1 Kol 1,10), kot pritiče evangeliju (Fil
1,27). Kajti tako je apostolom naročil Gospud: »Učite jih izpolnje
vati vse, karkoli sem vam zapovedal.« (Mt 28,20) (Říčan 1951, 136–
37, 141)
Jan Augusta je skušal Luthrov preboj o opravičenju zgolj po milos
ti in veri kar najbolj zasidrati tudi med svoje verske sobrate. To je pogos
to počel ne brez bodice proti duhovnikom Utrakvistične cerkve, ki da skri
vajo to glavno evangelijsko dobro novico in temelj vere, menda pogosto
celo iz nečastnih pridobitnih razlogov. Augusti je pri prizadevanju teologi
jo češk ih bratov postaviti tesno ob Luthrovo teološko misel o milosti in veri
104
1612 (Herborn, izdaja novega latinskega in nemškega prevoda češkega iz
virnika) (Říčan 1951, 113).
V lastno konfesijo so češki bratje zapisali naslednjo formulacijo nauka
o opravičenju zgolj po veri:
VI. O Kristusu Odrešeniku in o opravičenju skozi vero vanj
Šesta glavna točka krščanskega nauka pri nas je polna in živa
vera v Gospoda Jezusa Kristusa in v opravičenje po tej veri. Kajti
nadvse gotovo je, da po padcu v raju nihče od ljudi ne more priti
k miru z Bogom ter biti osvobojen iz suženjstva grehu, smrti, hu
diču in pogubljenju, razen po posredniku med Bogom in ljudmi,
Jezusu Kristusu, ki je zavoljo svoje žrtvene smrti, sam svet in ne
dolžen, plačal vse naše dolge, s svojo krvjo umil našo umazanost,
s svojo smrtjo premagal našo smrt in nas more obdarovati s pra
vičnostjo in življenjem, kajti od Boga je storjen v modrost, pravič
nost, posvečenje in odkupitev (1 Kor 1,30).
[...]
5. O zakladu opravičenja in odrešitve, živi in opravičujoči veri v
Kristusa na podlagi Pisma verujemo, da noben človek po lastni
volji z lastnim telesom in krvjo ne more prejeti ter dobiti opravi
čenja ...
VII. O dobrih delih in krščanskem odrešenju
Verujemo tudi, da so ljudje po veri v Kristusa Jezusa opravičeni
zastonj, po milosti Božji, brez vseh lastnih del, in tako Bogu lju
bi; morajo pa nato pridno vršiti dobra, od Gospoda Boga zapo
vedana dela ter vsakdo po svojem stanu, redu, starosti in poklicu
z njimi dobro služiti Bogu (1 Kol 1,10), kot pritiče evangeliju (Fil
1,27). Kajti tako je apostolom naročil Gospud: »Učite jih izpolnje
vati vse, karkoli sem vam zapovedal.« (Mt 28,20) (Říčan 1951, 136–
37, 141)
Jan Augusta je skušal Luthrov preboj o opravičenju zgolj po milos
ti in veri kar najbolj zasidrati tudi med svoje verske sobrate. To je pogos
to počel ne brez bodice proti duhovnikom Utrakvistične cerkve, ki da skri
vajo to glavno evangelijsko dobro novico in temelj vere, menda pogosto
celo iz nečastnih pridobitnih razlogov. Augusti je pri prizadevanju teologi
jo češk ih bratov postaviti tesno ob Luthrovo teološko misel o milosti in veri
104
