Page 30 - Tiffany L. Hutchins, Patricia A. Prelock, Nika Knez in Maša Vidmar. 2020. Vedenjske naloge teorije uma: priročnik in naloge. Ljubljana: Pedagoški inštitut.
P. 30
posredno povezani s teorijo uma. To pomeni, da bo otrok morda nepravilno
rešil naloge zaradi jezikovne in kognitivne zapletenosti merskega pripomoč-
ka in ne zaradi primanjkljaja sposobnosti teorije uma. Zato je pomembno, da
strokovnjaki rezultate razlagajo previdno, zlasti pri postavkah, pri katerih ot-
rok ne opravi kontrolnih vprašanj in vprašanj za utemeljitev. V tej situaciji je
običajno, da neuspeh pri nalogi pripišemo motivaciji, pozornosti, izvršilnim
funkcijam ali pa jezikovni zapletenosti, vendar ga je mogoče pripisati kombi-
naciji teh ali drugih dejavnikov, kot je nerazumevanje pragmatičnosti testne
situacije. V nobenem primeru ne smemo delati zaključkov o delovanju teorije
uma, če kontrolna vprašanja niso bila uspešno rešena. Pravilno rešena kontrol-
na vprašanja z nepravilno rešenimi pripadajočimi testnimi vprašanji, se običaj-
no smatrajo kot dokaz za primanjkljaje na področju teorije uma. Takrat je pri-
poročljivo, da se intervencije začnejo na najzgodnejši ravni iz opisno-razvojne
perspektive (tj. poglejte, katera je prva postavka, ki ni bila rešena pravilno in se
osredotočite na intervencijo na tem mestu).
Pri uporabi rezultatov na Vedenjskih nalogah teorije uma, naj strokovnjak
30 upošteva, katere naloge odražajo različne ravni teorije uma, saj te ustrezajo
trem podtestom na Vprašalniku teorije uma – zgodnji, osnovni in napredni ra-
zvojni ravni teorije uma. Postavke na Vedenjskih nalogah teorije uma si sledi-
jo v naraščajočem zaporedju glede na zahtevnost in ustrezajo slednjim razvoj-
nim ravnem: nalogi A in B predstavljata zgodnjo razvojno raven teorije uma,
naloge C, D, E in F predstavljajo osnovno razvojno raven teorije uma in naloge
G, H in I predstavljajo napredno razvojno raven teorije uma.
Interpretacijo rezultatov je mogoče okrepiti, če strokovnjak za merjenje
ravni teorije uma uporabi Vedenjske naloge teorije uma v povezavi z Vprašalni-
kom teorije uma (glej Dodatek za interpretacijo in vzorec poročila o rezultatih
na vedenjskih nalogah in vprašalniku teorije uma). V tem primeru lahko stro-
kovnjak poišče vzorce v otrokovem razumevanju teorije uma na obeh merskih
pripomočkih (bodisi na splošni ravni ali na ravni posameznih postavk, kjer med
obema pripomočkoma obstajajo ujemajoče postavke), zlasti za tiste naloge na
Vedenjskih nalogah teorije uma, pri katerih kontrolna vprašanja niso bila us-
pešno odgovorjena. Pomembno je primerjati skupne ocene in ocene za posa-
mezne ravni teorije uma, da dobimo skladno sliko o otrokovem razumevanju
teorije uma. Včasih se zgodi, da se rezultati razlikujejo, kar otežuje razlago re-
zultatov. Na primer, če rezultat nakazujejo razumevanje področja teorije uma
(npr. Videnje vodi k védenju) na Vedenjskih nalogah teorije uma (naloga C), ne
pa na Vprašalniku teorije uma (vprašanje 9), lahko to pomeni, da otrok uporab-
lja kompenzacijske strategije za razrešitev naloge, vendar ni sposoben na ra-
zumski način rešiti problemov teorije uma v resničnem življenju. Lahko pa tu-
di pomeni, da je znanje o teoriji uma prisotno, kadar se uporablja v kontekstu
Vedenjskih nalog teorije uma, vendar se razumevanje ne prenese na vedenje v
vedenjske naloge teorije uma: priročnik in naloge
rešil naloge zaradi jezikovne in kognitivne zapletenosti merskega pripomoč-
ka in ne zaradi primanjkljaja sposobnosti teorije uma. Zato je pomembno, da
strokovnjaki rezultate razlagajo previdno, zlasti pri postavkah, pri katerih ot-
rok ne opravi kontrolnih vprašanj in vprašanj za utemeljitev. V tej situaciji je
običajno, da neuspeh pri nalogi pripišemo motivaciji, pozornosti, izvršilnim
funkcijam ali pa jezikovni zapletenosti, vendar ga je mogoče pripisati kombi-
naciji teh ali drugih dejavnikov, kot je nerazumevanje pragmatičnosti testne
situacije. V nobenem primeru ne smemo delati zaključkov o delovanju teorije
uma, če kontrolna vprašanja niso bila uspešno rešena. Pravilno rešena kontrol-
na vprašanja z nepravilno rešenimi pripadajočimi testnimi vprašanji, se običaj-
no smatrajo kot dokaz za primanjkljaje na področju teorije uma. Takrat je pri-
poročljivo, da se intervencije začnejo na najzgodnejši ravni iz opisno-razvojne
perspektive (tj. poglejte, katera je prva postavka, ki ni bila rešena pravilno in se
osredotočite na intervencijo na tem mestu).
Pri uporabi rezultatov na Vedenjskih nalogah teorije uma, naj strokovnjak
30 upošteva, katere naloge odražajo različne ravni teorije uma, saj te ustrezajo
trem podtestom na Vprašalniku teorije uma – zgodnji, osnovni in napredni ra-
zvojni ravni teorije uma. Postavke na Vedenjskih nalogah teorije uma si sledi-
jo v naraščajočem zaporedju glede na zahtevnost in ustrezajo slednjim razvoj-
nim ravnem: nalogi A in B predstavljata zgodnjo razvojno raven teorije uma,
naloge C, D, E in F predstavljajo osnovno razvojno raven teorije uma in naloge
G, H in I predstavljajo napredno razvojno raven teorije uma.
Interpretacijo rezultatov je mogoče okrepiti, če strokovnjak za merjenje
ravni teorije uma uporabi Vedenjske naloge teorije uma v povezavi z Vprašalni-
kom teorije uma (glej Dodatek za interpretacijo in vzorec poročila o rezultatih
na vedenjskih nalogah in vprašalniku teorije uma). V tem primeru lahko stro-
kovnjak poišče vzorce v otrokovem razumevanju teorije uma na obeh merskih
pripomočkih (bodisi na splošni ravni ali na ravni posameznih postavk, kjer med
obema pripomočkoma obstajajo ujemajoče postavke), zlasti za tiste naloge na
Vedenjskih nalogah teorije uma, pri katerih kontrolna vprašanja niso bila us-
pešno odgovorjena. Pomembno je primerjati skupne ocene in ocene za posa-
mezne ravni teorije uma, da dobimo skladno sliko o otrokovem razumevanju
teorije uma. Včasih se zgodi, da se rezultati razlikujejo, kar otežuje razlago re-
zultatov. Na primer, če rezultat nakazujejo razumevanje področja teorije uma
(npr. Videnje vodi k védenju) na Vedenjskih nalogah teorije uma (naloga C), ne
pa na Vprašalniku teorije uma (vprašanje 9), lahko to pomeni, da otrok uporab-
lja kompenzacijske strategije za razrešitev naloge, vendar ni sposoben na ra-
zumski način rešiti problemov teorije uma v resničnem življenju. Lahko pa tu-
di pomeni, da je znanje o teoriji uma prisotno, kadar se uporablja v kontekstu
Vedenjskih nalog teorije uma, vendar se razumevanje ne prenese na vedenje v
vedenjske naloge teorije uma: priročnik in naloge
