Page 31 - Tiffany L. Hutchins, Patricia A. Prelock, Nika Knez in Maša Vidmar. 2020. Vedenjske naloge teorije uma: priročnik in naloge. Ljubljana: Pedagoški inštitut.
P. 31
ničnem svetu. V tem primeru otrok morda ne razume celotnega obsega si- 31
tuacij, za katere je razumevanje teorije uma pomembno.
Nasprotno pa bi lahko otrok na postavkah Vprašalnika teorije uma dose-
gel visoke rezultate, ob tem pa napačno rešil pripadajoča vprašanja na Vedenj-
skih nalogah teorije uma (Hutchins, Prelock, Morris, Benner, Lavigne in Hoza,
2015). To lahko pomeni, da je ekološko veljavna kompetenca prisotna, vendar
je ni mogoče izraziti na preizkusu, kjer so jezikovne in druge zahteve naloge
previsoke. Seveda so lahko različni rezultati tudi posledica napak pri merjenju.
Ne glede na to, se strokovnjake spodbuja, naj natančno razmislijo o možnih vi-
rih neskladja pri rezultatih. Možno je, da neskladje rezultatov kaže na podro-
čje teorije uma, ki predstavlja razvojno ustrezen cilj intervencije in potencial-
no področje za razvoj, saj obstaja indikacija za možne zametke razumevanja
teorije uma. Za zaključek, če je na voljo katera koli možnost testiranja in/ali je
vir neskladnih rezultatov nejasen, se bolj priporoča zanašanje na rezultate na
Vprašalniku teorije uma, saj z njim dobimo razširjeno oceno teorije uma, prav
tako pa je pripomoček zasnovan posebej za preprečevanje težav, povezanih z
neposrednimi merami, in je zelo dobro validiran.
Viri
American Psychiatric Association, (1994). Diagnostic and statistical manual of
mental disorders, 4th edition (DSM-IV). Washington, DC: Author.
Baron-Cohen, S. in Goodhart, F. (1994). The ‘seeing leads to knowing’ deficit
in autism: The Pratt and Bryant probe. British Journal of Developmental
Psychology, 12, 397–402.
Blijd-Hoogewys, E. M. A., van Geert, P. L. C., Serra, M. in Minderaa, R. B. (2008).
Measuring theory of mind in children. Psychometric properties of the
ToM storybooks. Journal of Autism and Developmental Disorders, 38(10),
1907–1930.
Dunn, L. M. in Dunn, L. M. (1997). Examiner’s manual for the Peabody Picture Vo-
cabulary Test (3. izdaja). Circle Pines, MN: American Guidance Service.
Flavell, J. H. (1992). Perspectives on perspective taking. V: H. Beilin in P. B. Pu-
fall (ur.), Piaget’s theory: Prospects and possibilities (str. 107-139). Hillsdale, NJ:
Lawrence Erlbaum.
Fodor, J. A. (1992). A theory of the child’s theory of mind. Cognition, 44, 283–296.
Friedman, O., Griffin, R., Brownell, H. in Winner, E. (2003). Problems with the se-
eing = knowing rule. Developmental Science, 6(5), 505–513.
Hadwin, J., Baron-Cohen, S., Howlin, P. in Hill. K. (1996). Can we teach children
with autism to understand emotions, belief, or pretence? Development
and Psychopathology, 8, 345-365.
vedenjske naloge teorije uma
tuacij, za katere je razumevanje teorije uma pomembno.
Nasprotno pa bi lahko otrok na postavkah Vprašalnika teorije uma dose-
gel visoke rezultate, ob tem pa napačno rešil pripadajoča vprašanja na Vedenj-
skih nalogah teorije uma (Hutchins, Prelock, Morris, Benner, Lavigne in Hoza,
2015). To lahko pomeni, da je ekološko veljavna kompetenca prisotna, vendar
je ni mogoče izraziti na preizkusu, kjer so jezikovne in druge zahteve naloge
previsoke. Seveda so lahko različni rezultati tudi posledica napak pri merjenju.
Ne glede na to, se strokovnjake spodbuja, naj natančno razmislijo o možnih vi-
rih neskladja pri rezultatih. Možno je, da neskladje rezultatov kaže na podro-
čje teorije uma, ki predstavlja razvojno ustrezen cilj intervencije in potencial-
no področje za razvoj, saj obstaja indikacija za možne zametke razumevanja
teorije uma. Za zaključek, če je na voljo katera koli možnost testiranja in/ali je
vir neskladnih rezultatov nejasen, se bolj priporoča zanašanje na rezultate na
Vprašalniku teorije uma, saj z njim dobimo razširjeno oceno teorije uma, prav
tako pa je pripomoček zasnovan posebej za preprečevanje težav, povezanih z
neposrednimi merami, in je zelo dobro validiran.
Viri
American Psychiatric Association, (1994). Diagnostic and statistical manual of
mental disorders, 4th edition (DSM-IV). Washington, DC: Author.
Baron-Cohen, S. in Goodhart, F. (1994). The ‘seeing leads to knowing’ deficit
in autism: The Pratt and Bryant probe. British Journal of Developmental
Psychology, 12, 397–402.
Blijd-Hoogewys, E. M. A., van Geert, P. L. C., Serra, M. in Minderaa, R. B. (2008).
Measuring theory of mind in children. Psychometric properties of the
ToM storybooks. Journal of Autism and Developmental Disorders, 38(10),
1907–1930.
Dunn, L. M. in Dunn, L. M. (1997). Examiner’s manual for the Peabody Picture Vo-
cabulary Test (3. izdaja). Circle Pines, MN: American Guidance Service.
Flavell, J. H. (1992). Perspectives on perspective taking. V: H. Beilin in P. B. Pu-
fall (ur.), Piaget’s theory: Prospects and possibilities (str. 107-139). Hillsdale, NJ:
Lawrence Erlbaum.
Fodor, J. A. (1992). A theory of the child’s theory of mind. Cognition, 44, 283–296.
Friedman, O., Griffin, R., Brownell, H. in Winner, E. (2003). Problems with the se-
eing = knowing rule. Developmental Science, 6(5), 505–513.
Hadwin, J., Baron-Cohen, S., Howlin, P. in Hill. K. (1996). Can we teach children
with autism to understand emotions, belief, or pretence? Development
and Psychopathology, 8, 345-365.
vedenjske naloge teorije uma
