Page 338 - Igor Ž. Žagar in Ana Mlekuž, ur. Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju: mednarodni vidiki vzgoje in izobraževanja. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2020. Digitalna knjižnica, Dissertationes 38
P. 338
r aziskovanje v vzgoji in izobr aževanju: mednarodni vidki vzgoje in izobr aževanja
mi po testiranju povedale razredničarke, da njihovo branje še ni avtoma-
tizirano) obupali in prenehali z reševanjem ali so celo naključno obkrože-
vali odgovore.
Po končanem delu z učenci (traja 45 min) sem rezultate pregleda-
la. Uporabila sem šablono in za pregled testov enega razreda in grafično
predstavitev rezultatov potrebovala približno pol ure. Za vsak razred sem
pripravila grafični prikaz rezultatov učencev. Rezultat na podtestu Hitrost
razumevanja je označen s simbolom #, rezultat na podtestu Stopnja razu-
mevanja pa s simbolom 0.
Tabela za grafični prikaz je razdeljena na tri območja:
– nadpovprečen rezultat (75–100 percentil),
– povprečen rezultat (25–75 percentil),
– podpovprečen rezultat (0–25 precentil).
Učiteljem predstavim rezultate posameznega učenca in opažanja ob
reševanju testa, posebno o vedenju med preizkusom in motivaciji učen-
cev za reševanje. Nekaj učencev v 3. razredu bere potiho tako, da premika
ustnice, ali bere šepetaje. Vse to vpliva na hitrost branja, zato je to potreb-
no čim prej odpraviti. Učiteljem razrednikom izpostavim učence, ki so na
enem ali obeh podtestih dosegli podpovprečen rezultat. Večinoma rezulta-
ti niso presenečenje, saj učitelj odkrije učenca z bralnimi težavami že pred
testiranjem kakor tudi učence, ki dosežejo nadpovprečne rezultate. Nato pa
predstavimo še staršem, da ima otrok težave in potrebuje dodatno pomoč
na področju branja. Načrt pomoči naredimo ob pomoči šolske svetovalne
službe. V individualizirani načrt vključimo konkretne napotke, da učenec
premaga bralne težave. Nekaj nasvetov lahko najdemo v knjigi Sonje Pečjak
z naslovom Kako do boljšega branja, Zavod RS za šolstvo in šport, Ljublja-
na (1993). Opažam, da se v vsaj kakšnem oddelku na leto najde učenec, ki
vpraša (kar med testiranjem) za razlago posamezne besede. Ko se na koncu
testiranja pogovorim z vsemi učenci, ali so to besedo razumeli, je po nava-
di odgovor negativen. To kaže na slabše razumevanje besedišča, kar lahko
uspešno vadimo z vajami iz knjige Zrno do zrna pogača (Vaje za spoznava-
nje pomena besed in bogatenje besedišča), avtoric Jadranke Zupan in Daše
Pelikan – Prek (Zavod RS za šolstvo, Ljubljana 1997).
338
mi po testiranju povedale razredničarke, da njihovo branje še ni avtoma-
tizirano) obupali in prenehali z reševanjem ali so celo naključno obkrože-
vali odgovore.
Po končanem delu z učenci (traja 45 min) sem rezultate pregleda-
la. Uporabila sem šablono in za pregled testov enega razreda in grafično
predstavitev rezultatov potrebovala približno pol ure. Za vsak razred sem
pripravila grafični prikaz rezultatov učencev. Rezultat na podtestu Hitrost
razumevanja je označen s simbolom #, rezultat na podtestu Stopnja razu-
mevanja pa s simbolom 0.
Tabela za grafični prikaz je razdeljena na tri območja:
– nadpovprečen rezultat (75–100 percentil),
– povprečen rezultat (25–75 percentil),
– podpovprečen rezultat (0–25 precentil).
Učiteljem predstavim rezultate posameznega učenca in opažanja ob
reševanju testa, posebno o vedenju med preizkusom in motivaciji učen-
cev za reševanje. Nekaj učencev v 3. razredu bere potiho tako, da premika
ustnice, ali bere šepetaje. Vse to vpliva na hitrost branja, zato je to potreb-
no čim prej odpraviti. Učiteljem razrednikom izpostavim učence, ki so na
enem ali obeh podtestih dosegli podpovprečen rezultat. Večinoma rezulta-
ti niso presenečenje, saj učitelj odkrije učenca z bralnimi težavami že pred
testiranjem kakor tudi učence, ki dosežejo nadpovprečne rezultate. Nato pa
predstavimo še staršem, da ima otrok težave in potrebuje dodatno pomoč
na področju branja. Načrt pomoči naredimo ob pomoči šolske svetovalne
službe. V individualizirani načrt vključimo konkretne napotke, da učenec
premaga bralne težave. Nekaj nasvetov lahko najdemo v knjigi Sonje Pečjak
z naslovom Kako do boljšega branja, Zavod RS za šolstvo in šport, Ljublja-
na (1993). Opažam, da se v vsaj kakšnem oddelku na leto najde učenec, ki
vpraša (kar med testiranjem) za razlago posamezne besede. Ko se na koncu
testiranja pogovorim z vsemi učenci, ali so to besedo razumeli, je po nava-
di odgovor negativen. To kaže na slabše razumevanje besedišča, kar lahko
uspešno vadimo z vajami iz knjige Zrno do zrna pogača (Vaje za spoznava-
nje pomena besed in bogatenje besedišča), avtoric Jadranke Zupan in Daše
Pelikan – Prek (Zavod RS za šolstvo, Ljubljana 1997).
338
