Page 336 - Igor Ž. Žagar in Ana Mlekuž, ur. Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju: mednarodni vidiki vzgoje in izobraževanja. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2020. Digitalna knjižnica, Dissertationes 38
P. 336
r aziskovanje v vzgoji in izobr aževanju: mednarodni vidki vzgoje in izobr aževanja
spremljevalne študije bralnih dosežkov učencev kažejo, da k dobri bralni
pismenosti vodita dve »orodji«, in sicer prvo je avtomatizirana tehnika bra-
nja (ki se kaže kot tekoče in sproščeno branje), druga pa je obvladanje raz-
ličnih bralni strategij, ki jih učenec uporablja pri predelavi besedila.
Spremljanje razvoja bralnih zmožnosti je pomembno zaradi več razlo-
gov: 1) učitelju nudi povratno informacijo, kako in koliko učenci dosegajo z
učnim načrtom zastavljene cilje; 2) učitelju pomaga odkrivati močne in šib-
ke točke učencev v razvoju te zmožnosti, kar je zlasti pomembno ob poja-
vljanju težav pri branju. To namreč 3) nudi izhodišče za učinkovito inter-
vencijo – tako omogoča učitelju učinkovitejše poučevanje in prilagajanje
dela učencu v okviru rednega pouka, dopolnilnega pouka in/ali individu-
alnega dela z učencem; hkrati pa mu pomaga tudi pri presoji, kdaj učenca
napotiti k svetovalnemu delavcu ali pa v ustrezne specializirane ustanove
(Pečjak, Magajna, Podlesek, 2012).
Pri svojem raziskovanju sem ugotovila, da rezultati bralnega testa hit-
ro pokažejo, kateri učenci ob koncu tretjega razreda osnovne šole še niso v
zadostni meri razvili tehnike branja in bralnega razumevanja. To jih uvr-
šča v skupino učencev, ki potrebujejo dodatno diagnostiko oz. obravnavo.
S predstavitvijo primera želim spodbuditi čim več učiteljev, svetovalnih de-
lavcev k uporabi testa, zato se v nadaljevanju osredotočam na praktične na-
potke pri izvedbi testa. Dodala sem možne izboljšave pri izvedbi testiranja.
Za izvedbo testiranja sem uporabila bralni test avtoric dr. Sonje Pečjak
in dr. Nataše Potočnik. Gre za presejalni test, ki je predviden za uporabo
na celotni populaciji učencev. Njegov namen je zbiranje podatkov z name-
nom identifikacije učencev, ki potrebujejo dodatne, bolj intenzivne obli-
ke ocenjevanja. Test mora biti učinkovit, hiter in zanesljiv. Predvsem pa je
pomembno, da presejalni testi odkrijejo vse učence, ki so rizični za pojav
težav pri učenju, ki jih ugotavljajo (Magajna, 2011). Testirala sem torej vse
učence tretješolce (v skupini so bili učenci s posebnimi potrebami, učenci
z učnimi težavami, Romi, tujci) na OŠ Loka Črnomelj ter na podružnični
šoli Griblje in Adlešiči.
Test ugotavlja splošno bralno zmožnost učencev ob zaključku tretje-
ga razreda. Je standardiziran merski instrument, s katerim izmerimo, do
kakšne stopnje so razvite osnovne bralne zmožnosti pri učencih. Upora-
bljajo ga lahko učitelji in svetovalni delavci, pred uporabo pa je potrebno
opraviti usposabljanje. Bralni test je sestavljen iz dveh podtestov, in sicer
Hitrost razumevanje in Stopnja razumevanja. Pridobljene informacije nam
služijo predvsem za načrtovanje nadaljnjega dela na področju bralne pi-
336
spremljevalne študije bralnih dosežkov učencev kažejo, da k dobri bralni
pismenosti vodita dve »orodji«, in sicer prvo je avtomatizirana tehnika bra-
nja (ki se kaže kot tekoče in sproščeno branje), druga pa je obvladanje raz-
ličnih bralni strategij, ki jih učenec uporablja pri predelavi besedila.
Spremljanje razvoja bralnih zmožnosti je pomembno zaradi več razlo-
gov: 1) učitelju nudi povratno informacijo, kako in koliko učenci dosegajo z
učnim načrtom zastavljene cilje; 2) učitelju pomaga odkrivati močne in šib-
ke točke učencev v razvoju te zmožnosti, kar je zlasti pomembno ob poja-
vljanju težav pri branju. To namreč 3) nudi izhodišče za učinkovito inter-
vencijo – tako omogoča učitelju učinkovitejše poučevanje in prilagajanje
dela učencu v okviru rednega pouka, dopolnilnega pouka in/ali individu-
alnega dela z učencem; hkrati pa mu pomaga tudi pri presoji, kdaj učenca
napotiti k svetovalnemu delavcu ali pa v ustrezne specializirane ustanove
(Pečjak, Magajna, Podlesek, 2012).
Pri svojem raziskovanju sem ugotovila, da rezultati bralnega testa hit-
ro pokažejo, kateri učenci ob koncu tretjega razreda osnovne šole še niso v
zadostni meri razvili tehnike branja in bralnega razumevanja. To jih uvr-
šča v skupino učencev, ki potrebujejo dodatno diagnostiko oz. obravnavo.
S predstavitvijo primera želim spodbuditi čim več učiteljev, svetovalnih de-
lavcev k uporabi testa, zato se v nadaljevanju osredotočam na praktične na-
potke pri izvedbi testa. Dodala sem možne izboljšave pri izvedbi testiranja.
Za izvedbo testiranja sem uporabila bralni test avtoric dr. Sonje Pečjak
in dr. Nataše Potočnik. Gre za presejalni test, ki je predviden za uporabo
na celotni populaciji učencev. Njegov namen je zbiranje podatkov z name-
nom identifikacije učencev, ki potrebujejo dodatne, bolj intenzivne obli-
ke ocenjevanja. Test mora biti učinkovit, hiter in zanesljiv. Predvsem pa je
pomembno, da presejalni testi odkrijejo vse učence, ki so rizični za pojav
težav pri učenju, ki jih ugotavljajo (Magajna, 2011). Testirala sem torej vse
učence tretješolce (v skupini so bili učenci s posebnimi potrebami, učenci
z učnimi težavami, Romi, tujci) na OŠ Loka Črnomelj ter na podružnični
šoli Griblje in Adlešiči.
Test ugotavlja splošno bralno zmožnost učencev ob zaključku tretje-
ga razreda. Je standardiziran merski instrument, s katerim izmerimo, do
kakšne stopnje so razvite osnovne bralne zmožnosti pri učencih. Upora-
bljajo ga lahko učitelji in svetovalni delavci, pred uporabo pa je potrebno
opraviti usposabljanje. Bralni test je sestavljen iz dveh podtestov, in sicer
Hitrost razumevanje in Stopnja razumevanja. Pridobljene informacije nam
služijo predvsem za načrtovanje nadaljnjega dela na področju bralne pi-
336
