Page 335 - Igor Ž. Žagar in Ana Mlekuž, ur. Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju: mednarodni vidiki vzgoje in izobraževanja. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2020. Digitalna knjižnica, Dissertationes 38
P. 335
https://w w w.doi.org/10.32320/978-961-270-324-0.335-342
Bralni test v 3. razredu na OŠ Loka Črnomelj
Ana Gorše
N Uvod
amen mojega prispevka je predstaviti 5-letno izkušnjo izvajanja Bralne-
ga testa na Osnovni šoli Loka Črnomelj. Z načrtnim procesom opismenje-
vanja se učenci srečajo že takoj ob vstopu v šolo in ena osrednjih učnih de-
javnosti v tem obdobju je razvoj temeljnih bralnih spretnosti in zmožnosti
– tj. usvajanje in avtomatizacija tehnike branja ter razvoj bralnega razume-
vanja.
Tudi naš učni načrt glede razvoja bralnih sposobnosti poudarja, da
razvita bralna zmožnost, tj. hitro/avtomatizirano branje z razumevanjem,
predstavlja osrednjo učno spretnost, od katere je v veliki meri odvisna tudi
nadaljnja učna, s tem pa tudi izobrazbena in poklicna pot posameznika
(Učni načrt za slovenščino, 2018). To pa vedno znova potrjujejo tuje in do-
mače študije (Bryant in Nunes, 2004; Goswami in Bryant, 1990; Pečjak
2010; Verhoeven in Snow, 2001). Hkrati pa raziskave kažejo, da zaostanki v
tehniki in avtomatizaciji branja, ki nastanejo v prvem triletju, pozneje osta-
jajo in ti učenci med izobraževanjem nikoli ne dohitijo vrstnikov (Magajna,
Gradišar, Mesarič, Pečjak in Pust, 1999). Zato je spremljanje razvoja bralnih
zmožnosti učencev v prvih treh letih šolanja ena glavnih dejavnosti učitelja
in tudi svetovalnih delavcev.
Mednarodne raziskave bralne pismenosti kažejo, da imajo naši 10-le-
tni učenci (učenci v 4. razredu) slabšo bralno pismenost kot njihovi vr-
stniki v razvitih, z nami primerljivih državah sveta (PIRLS, 2011). Ob tem
335
Bralni test v 3. razredu na OŠ Loka Črnomelj
Ana Gorše
N Uvod
amen mojega prispevka je predstaviti 5-letno izkušnjo izvajanja Bralne-
ga testa na Osnovni šoli Loka Črnomelj. Z načrtnim procesom opismenje-
vanja se učenci srečajo že takoj ob vstopu v šolo in ena osrednjih učnih de-
javnosti v tem obdobju je razvoj temeljnih bralnih spretnosti in zmožnosti
– tj. usvajanje in avtomatizacija tehnike branja ter razvoj bralnega razume-
vanja.
Tudi naš učni načrt glede razvoja bralnih sposobnosti poudarja, da
razvita bralna zmožnost, tj. hitro/avtomatizirano branje z razumevanjem,
predstavlja osrednjo učno spretnost, od katere je v veliki meri odvisna tudi
nadaljnja učna, s tem pa tudi izobrazbena in poklicna pot posameznika
(Učni načrt za slovenščino, 2018). To pa vedno znova potrjujejo tuje in do-
mače študije (Bryant in Nunes, 2004; Goswami in Bryant, 1990; Pečjak
2010; Verhoeven in Snow, 2001). Hkrati pa raziskave kažejo, da zaostanki v
tehniki in avtomatizaciji branja, ki nastanejo v prvem triletju, pozneje osta-
jajo in ti učenci med izobraževanjem nikoli ne dohitijo vrstnikov (Magajna,
Gradišar, Mesarič, Pečjak in Pust, 1999). Zato je spremljanje razvoja bralnih
zmožnosti učencev v prvih treh letih šolanja ena glavnih dejavnosti učitelja
in tudi svetovalnih delavcev.
Mednarodne raziskave bralne pismenosti kažejo, da imajo naši 10-le-
tni učenci (učenci v 4. razredu) slabšo bralno pismenost kot njihovi vr-
stniki v razvitih, z nami primerljivih državah sveta (PIRLS, 2011). Ob tem
335
