Page 95 - Barbara Japelj Pavešić. 2020. Nacionalna študija zaznave nasilja nad učitelji in ravnatelji: zagotavljanje varnega in vzpodbudnega učnega okolja. Ljubljana: Pedagoški inštitut. Digitalna knjižnica, Documenta 16
P. 95
ovezanost zaznave nasilja 95
z drugimi kazalci učiteljevega dela
V zadnjem delu obravnave odgovorov učiteljev in ravnateljev nas je zanima-
lo, ali je zaznavanje nasilja med šolami v Sloveniji porazdaljeno enakomerno
ali pa obstajajo skupine šol z značilno manj ali značilno več zaznanega nasilne-
ga vedenja. Zato smo z modeliranjem podatkov najprej določili štiri kazalce za-
znave nasilja, po katerih smo nato primerjali šole.
S statistično metodo glavnih komponent smo iz naborov spremenljivk za
merjenje zaznave nasilja s strani učencev ali dijakov, staršev in drugih zaposle-
nih izračunali po tri kazalce zaznanega nasilja nad učitelji. Učitelji so poroča-
li o redkih primerih določenega nasilja, zato smo uporabili samo del nabora
možnih dogodkov, ki so bili še statistično sprejemljivi za analizo. Ker se poro-
čane pogostosti nasilja nagibajo k redkim dogodkom, so nekateri sklopi po-
datkov na meji sprejemljivosti za izračune. Kljub omejitvam podatkov smo op-
ravili zahtevnejšo analizo in tukaj prikazujemo njene rezultate, da bi pridobili
splošen vpogled v stanje problematike. To so prvi zbrani podatki o nasilju nad
učitelji v Sloveniji, problematika pa je tudi sicer neraziskana in še ni upošteva-
na v okviru drugih prizadevanj za zagotavljanje varnega in vzpodbudnega šol-
skega okolja. Statistične izračune je treba previdno interpretirati in jih upošte-
vati v povezavi z vsebino kazalcev ter drugimi značilnostmi študije, kot je tudi
mejna sprejemljiva odzivnost vzorca.
Povprečne vrednosti vseh izračunanih kazalcev nasilja so enake 0 in stan-
dardni odklon je enak 1. Večja vrednost kazalcev pomeni več zaznanega nasi-
lja. Kazalec zaznano nasilje s strani učencev v osnovni šoli skupno pojasni 54 %
variance treh vključenih spremenljivk, v srednji šoli pa 53 %. V osnovni šoli vanj
največ prispevajo grožnje učiteljem in najmanj pisne ter elektronske grožnje
učiteljev, v srednji šoli pa so vse tri vrste vedenja enakovredne (tabeli 9.1a in
z drugimi kazalci učiteljevega dela
V zadnjem delu obravnave odgovorov učiteljev in ravnateljev nas je zanima-
lo, ali je zaznavanje nasilja med šolami v Sloveniji porazdaljeno enakomerno
ali pa obstajajo skupine šol z značilno manj ali značilno več zaznanega nasilne-
ga vedenja. Zato smo z modeliranjem podatkov najprej določili štiri kazalce za-
znave nasilja, po katerih smo nato primerjali šole.
S statistično metodo glavnih komponent smo iz naborov spremenljivk za
merjenje zaznave nasilja s strani učencev ali dijakov, staršev in drugih zaposle-
nih izračunali po tri kazalce zaznanega nasilja nad učitelji. Učitelji so poroča-
li o redkih primerih določenega nasilja, zato smo uporabili samo del nabora
možnih dogodkov, ki so bili še statistično sprejemljivi za analizo. Ker se poro-
čane pogostosti nasilja nagibajo k redkim dogodkom, so nekateri sklopi po-
datkov na meji sprejemljivosti za izračune. Kljub omejitvam podatkov smo op-
ravili zahtevnejšo analizo in tukaj prikazujemo njene rezultate, da bi pridobili
splošen vpogled v stanje problematike. To so prvi zbrani podatki o nasilju nad
učitelji v Sloveniji, problematika pa je tudi sicer neraziskana in še ni upošteva-
na v okviru drugih prizadevanj za zagotavljanje varnega in vzpodbudnega šol-
skega okolja. Statistične izračune je treba previdno interpretirati in jih upošte-
vati v povezavi z vsebino kazalcev ter drugimi značilnostmi študije, kot je tudi
mejna sprejemljiva odzivnost vzorca.
Povprečne vrednosti vseh izračunanih kazalcev nasilja so enake 0 in stan-
dardni odklon je enak 1. Večja vrednost kazalcev pomeni več zaznanega nasi-
lja. Kazalec zaznano nasilje s strani učencev v osnovni šoli skupno pojasni 54 %
variance treh vključenih spremenljivk, v srednji šoli pa 53 %. V osnovni šoli vanj
največ prispevajo grožnje učiteljem in najmanj pisne ter elektronske grožnje
učiteljev, v srednji šoli pa so vse tri vrste vedenja enakovredne (tabeli 9.1a in
