Page 67 - Barbara Japelj Pavešić. 2020. Nacionalna študija zaznave nasilja nad učitelji in ravnatelji: zagotavljanje varnega in vzpodbudnega učnega okolja. Ljubljana: Pedagoški inštitut. Digitalna knjižnica, Documenta 16
P. 67
% ravnateljev meni, da bi bilo nujno ali precej potrebno dodatno izobraže- 67
vanje o ukrepanju za zaposlene in o vključitvi zunanjih strokovnjakov.
Ravnatelji srednjih šol v manjših deležih kot v osnovnih šolah predlaga-
ne spremebe ocenjujejo za nujne, vendar je vrstni red potreb po nujnosti po-
doben. Med potrebnimi izboljšavami v reševanju problemov nasilja nad uči-
telji postavljajo na prednostno mesto sistemsko ureditev problematike, da bi
reševanje steklo hitreje. Več kot 40 % ravnateljev navaja, da je nujno potreb-
no spremeniti pravila o sodelovanju z zunanjimi institucijami, da bi se obrav-
nava nasilnega dijaka začela takoj, brez nepotrebnega čakanja, in dobra tretji-
na potrebuje pravila, ki bi v celoti pohitrila postopke.
Na ravni šole bi bilo precej ali nujno potrebno izboljšati nekaj vidikov vo-
denja, sporočajo ravnatelji. Približno na vsaki četrti šoli bi nujno potrebovali
poseben prostor za obravnave dijakov, na skupaj dveh tretjinah šol pa se jim to
zdi vsaj precej potrebno. Obenem bi na 3 od 4 šol nujno ali precej potrebovali
izobraževanje zaposlenih o ukrepanju ob nasilju, vzpostavitev večjega zaupa-
nja med učitelji in vodstvom šole za sodelovalno ukrepanje ter hkrati še boljša
pravila o komunikaciji med starši in učitelji, da se ne bi rušila strokovna avtono-
mija učiteljev. Čeprav ideje zadevajo organizacijo dela na šoli, pa brez sistem-
ske podpore ravnatelji zelo verjetno sami ne morejo doseči vseh sprememb.
rezultati po vsebinskih sklopih zbranih podatkov
vanje o ukrepanju za zaposlene in o vključitvi zunanjih strokovnjakov.
Ravnatelji srednjih šol v manjših deležih kot v osnovnih šolah predlaga-
ne spremebe ocenjujejo za nujne, vendar je vrstni red potreb po nujnosti po-
doben. Med potrebnimi izboljšavami v reševanju problemov nasilja nad uči-
telji postavljajo na prednostno mesto sistemsko ureditev problematike, da bi
reševanje steklo hitreje. Več kot 40 % ravnateljev navaja, da je nujno potreb-
no spremeniti pravila o sodelovanju z zunanjimi institucijami, da bi se obrav-
nava nasilnega dijaka začela takoj, brez nepotrebnega čakanja, in dobra tretji-
na potrebuje pravila, ki bi v celoti pohitrila postopke.
Na ravni šole bi bilo precej ali nujno potrebno izboljšati nekaj vidikov vo-
denja, sporočajo ravnatelji. Približno na vsaki četrti šoli bi nujno potrebovali
poseben prostor za obravnave dijakov, na skupaj dveh tretjinah šol pa se jim to
zdi vsaj precej potrebno. Obenem bi na 3 od 4 šol nujno ali precej potrebovali
izobraževanje zaposlenih o ukrepanju ob nasilju, vzpostavitev večjega zaupa-
nja med učitelji in vodstvom šole za sodelovalno ukrepanje ter hkrati še boljša
pravila o komunikaciji med starši in učitelji, da se ne bi rušila strokovna avtono-
mija učiteljev. Čeprav ideje zadevajo organizacijo dela na šoli, pa brez sistem-
ske podpore ravnatelji zelo verjetno sami ne morejo doseči vseh sprememb.
rezultati po vsebinskih sklopih zbranih podatkov
